Ob naslednji sliki povzemimo temeljne lastnosti množic.
Množica je skupina objektov, ki imajo skupno lastnost. Zapišemo jo tako, da med zavita oklepaja nanizamo objekte v njej. Množice označujemo z veliki črkami.
Zgled: $\mathcal{C}=\{4,9\}$
Element je objekt v množici. Elemente označujemo z malimi črkami. Če je element $a$ v množici $\mathcal{A}$, to zapišemo $a \in \mathcal{A}$ in če ni, $a \not \in \mathcal{A}$.
Zgled: $4 \in \mathcal{C}$ in $4 \not\in \mathcal{A}$
Univerzalna množica je množica vseh elementov, ki nastopajo v danem primeru. Označimo jo $\mathcal{U}$.
Zgled: $\mathcal{U}=\{1,2,4,5,7,9,10\}$
Vennov diagram je slika, ki prikazuje množice z njihovimi elementi.
Zgled: slika zgoraj.
Prazna množica je množica, ki nima nobenega elementa. Označimo jo $\{ \ \}$ ali $\not{0}$.
Zgled: $\mathcal{B}=\{ \ \}$ ali $\mathcal{B}=\emptyset$, vendar ne $\mathcal{B}=\{ \emptyset\}$
Moč množice je enaka številu elementov v njej. Moč množice $\mathcal{A}$ označimo $m(\mathcal{A})$ ali $|\mathcal{A}|$.
Zgled: $m(\mathcal{A})=2$
Končno množico lahko zapišemo tako, da:
• naštejemo njene elemente.
Zgled: $\mathcal{A}=\{2,5\}$
• zapišemo skupno lastnost vseh elementov.
Zgled: $\mathcal{C}=\{n^2; (n \in \mathbb{N}) \wedge (2 \leq n < 4)\}$
Neskončno množico lahko zapišemo tako, da:
• nanizamo nekaj začetnih elementov in dodamo "...".
Zgled: množica vseh večkratnikov števila $3$: $\{3,6,9,12 \ ...\}$
• elemente opišemo s skupno lastnostjo.
Zgled: množica vseh večkratnikov števila $3$: $\{3k; k \in \mathbb{N}\}$