

Leonardo da Vinci
"Nobenega človeškega proučevanja ne moremo imenovati prava znanost, če ni šlo skozi matematično dokazovanje."

Jurij Vega
"Matematika je pravzaprav ena sama velika enačba za druge znanosti."

Aristotel
"Matematični dokazi so kakor diamanti: trdi in prozorni, obdelovati pa jih je mogoče le z najstrožjo logiko."
Matematika pripoveduje svojo zgodbo z definicijami, aksiomi in izreki. Matematično izrazoslovje je natančno, v njem ni prostora za
dvoumnosti in različno razumevanje pojmov. Kadar opredelimo nov pojem,
to storimo jasno in kratko. Opredelitvi novega pojma
pravimo definicija. Aksiomi so vnaprej dogovorjene resnice, ki povezujejo že definirane pojme. So temeljni gradniki matematičnih teorij. Brez dvoma jim verjamemo, jih ne dokazujemo. Že definirane pojme skupaj z aksiomi povezujemo v nove trditve. Izreki so trditve z veliko matematično težo. Izreke lahko zapisujemo z besedami, včasih pa tudi kot obrazce (formule) oziroma enakosti.
Pitagorov izrek se glasi V pravokotnem trikotniku je vsota kvadratov dolžin katet enaka kvadratu dolžine hipotenuze. Z obrazcem ga zapišemo kot $a^2+b^2=c^2$. Lahko ga predstavimo tudi grafično.
Izreke in druge trditve moramo utemeljiti z dokazom. Dokaz je zaporedje logičnih sklepov, ki nas prepriča o veljavnosti kake trditve. Pri dokazu lahko uporabimo aksiome in že dokazane trditve. Veljavnost neke trditve lahko ovržemo s protiprimerom (primer, za katerega trditev ne velja). Trditve (izreka) ne moremo dokazati tako, da pokažemo veljavnost le za nekaj od vseh možnih primerov.