Osnovni pojmi geometrije so točka, premica in ravnina.
Skozi eno točko poteka neskončno mnogo premic, skozi dve različni točki pa natanko ena premica. Točke, ki ležijo na isti premici, so kolinearne točke.
Množica točk premice, ki ležijo med različnima točkama $A$ in $B$, vključno s točkama $A$ in $B$, se imenuje daljica $AB$. Točki $A$ in $B$ sta krajišči daljice $AB$. Množica točk premice, ki je na eno stran omejena z izhodiščem, na drugo pa neomejena, se imenuje poltrak. Premica, na kateri leži daljica oziroma poltrak, se imenuje nosilka daljice ali poltraka.
Dve premici v ravnini se lahko sekata v natanko eni točki, lahko sta vzporedni (nimata skupnih točk) ali pa sovpadata (imata skupne vse točke).
Aksiom o vzporednosti
Naj bosta dani premica $p$ in točka $A$, ki ne leži na $p$. Skozi točko
$A$ lahko narišemo k premici $p$ natanko eno vzporednico.
Šop premic je množica premic skozi isto točko, snop premic je množica vzporednih premic.
Premica razdeli ravnino na dve polravnini, dve sekajoči se premici pa razdelita ravnino na štiri kote.
Enostaven lik je množica točk v ravnini, ki jo omejuje sklenjena krivulja, ki ne seka same sebe.
Množica točk v ravnini je konveksna, če z vsakima svojima točkama vsebuje tudi daljico, ki povezuje ti dve točki. Množica točk, ki ni konveksna, je konkavna ali nekonveksna.