Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

GOTIKA

Sredi 12. stoletja so se po vsej Evropi ustalili novi oblikovni in konceptualni tokovi, ki so se razvili v severnofrancoskih stavbarnicah. Gotski slog se je severno od Alp ohranil do sredine 16. stoletja, medtem ko se v Italiji že v 15. stoletju uveljavi renesansa. Za posamezno deželo so značilne slogovne različice v oblikovanju, na splošno pa se povsod uveljavijo posamezni skupni elementi.

Načela gotske arhitekture pooseblja gotska katedrala. Katedrala, tudi stolnica ali stolna cerkev, je tista cerkev, v kateri je sedež škofije. Ime izvira iz latinske besede cathedra, ki pomeni stol, sedež (škofovski sedež). Nastajala je tudi druga sakralna arhitektura, med drugim samostanski kompleksi s cerkvami in manjše župnijske cerkve. Vzporedno z arhitekturo se je razvijalo gotsko kiparstvo. Sprva je prevladovala arhitekturna plastika, ki postopoma ni bila več odvisna od svoje arhitekturne podlage. V oblikovnem smislu so podobe postale bolj naturalistične (antični vzori).

{PRIMERJAJ; Primerjaj romansko in gotsko arhitekturo. V čem se razlikujeta? Bodi pozoren na srednjeveško glasbo v ozadju.}

Na razvoj gotskega slikarstva je močno vplivalo kiparstvo. Slikarstvo je izrazito regionalno pogojeno, na severu prevladujeta miniaturno slikarstvo in vitraj (slikano okno), na Apeninskem polotoku pa se nadaljuje romanska tradicija stenskih poslikav in tabelnega slikarstva. Gotika je prinesla tudi novo pojmovanje in vrednotenje umetnika, ki je na družbeni lestvici zasedal pomemben položaj.

Zadnja večerja, 12.–13.
stoletje, vitraj v
chartrski stolnici
 Giotto, okoli 1304–1306,
Objokovanje, kapela
Scrovegni, Padova, Italija 
Cimabue, leto 1285,
Križani

GIOTTO (okoli 1267–1337) je najpomembnejši gotski florentinski umetnik. Z njim se uveljavi veliko novosti (prizorišče je oblikoval v odrski prostor, prepričljiva anatomija in telesnost oseb ter senčenje). Vplival je na vso evropsko umetnost.

DUCCIO (okoli 1260–1318) je znan kot utemeljitelj sienske slikarske šole. Znan je po svojih tabelnih slikah. Uporabljal je žive barvne tone in pozlato. Figure je upodabljal v skrajšavah, zanimala ga je tudi perspektiva.

<NAZAJ
>NAPREJ148/237