Strokovni izraz romanika uporabljamo za likovno produkcijo, ki se je okoli leta 1050 razširila po vsej Evropi. Romanika je prvi mednarodni vseevropski umetnostni slog. V različnih delih Evrope traja različno dolgo, in čeprav so značilne regionalne različice, je romanski slog na splošno sorazmerno enoten.
Osnova vseh romanskih cerkva je longitudinalni tloris v obliki latinskega križa. Cerkve dobijo korni obhod in kripto (prostor pod korom za shranjevanje relikvij in pokopni prostor mučenikov). Kripta je v primerjavi z ladjami svetla.
![]() |
|
| Tloris cerkve St. Sernin, 1080–1120, Toulouse, Francija |
Stranski ris cerkve St. Sernin, 1080–1120, Toulouse, Francija |
Romansko kiparstvo se v primerjavi z arhitekturo ni zgledovalo po rimski umetnosti. Prevladuje namreč reliefna arhitekturna plastika, s katero sta bili okrašeni zunanjost in notranjost novih cerkva. Mogočne prostostoječe skulpture so redke. V povezavi z arhitekturo so nastali monumentalni okrasi nad portali (zahodno pročelje; timpanon) pa tudi kiparsko obdelani kapiteli, prižnice in druga liturgična oprema.
{POGLEJ; Pozorno si oglej spodnji sliki in ugotovi, kateri ikonografski motiv je upodobljen.}
|
|
Besedilo dopolni z manjkajočimi izrazi.
Romansko je, enako kot kiparstvo, v večini del arhitekturnega . Prevladuje slikarstvo v obliki in poslikanih lesenih stropov. Mozaiki so značilni za italijansko romaniko, a so redki. Postopoma so se uveljavili tudi slikarstvo in slikana okna (vitraj). Med najpomembnejšimi je, poleg stenskega, slikarstvo (knjižne iluminacije) z novimi pripovednimi motivi in razgibanimi kompozicijami.