Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

PREDANTIČNA UMETNOST

Umetnostna zgodovina je zgodovina idej, ki so dobile likovno podobo. Po zgledu splošnega zgodovinopisja jih razvrščamo v končana zgodovinska slogovna obdobja.

V štirih tisoč letih človek doseže izjemen napredek. Prav v tem obdobju so se namreč razvile vse glavne umetniške zvrsti, to so slikarstvo, kiparstvo in arhitektura.

Prvo med njimi je prazgodovina. Začela se je z razvojem spretnega človeka (okoli dva milijona let pred našim štetjem) in se končala z razvojem prvih visokih civilizacij okoli leta 3500 pred našim štetjem.

Prazgodovina je pravzaprav najdaljše obdobje človekovega ustvarjanja. Prvi sledovi segajo v čas okoli leta 40000 pred našim štetjem, ko je prazgodovinski človek v kamen zavestno začel vrezovati različne vzorce. To so bili znaki s posebnim pomenom, katerim je nato sledil razvoj likovne umetnosti in pisave.



Bizon, 14000–10000 stoletje
pr. n. št.   		Sončni voz, 14./15. stoletje
pr. n. št.  

Od prvih sumerskih zapisov iz Uruka pa vse do propada rimskega imperija leta 467 govorimo o obdobju starega veka.

Prve civilizacije so se razvile ob rekah Nil ter Evfrat in Tigris, kjer so nastala prva mesta, ki so bila središče politične in kulturne moči. Raznolikosti v umetniških izročilih egipčanske in mezopotamske kulture so povzročile posebnosti podnebja, pokrajine in njenih naravnih virov ter prebivalstva.

Proti koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem so visoke kulture, ki so se razvile na Bližnjem in Srednjem vzhodu, močno vplivale na razvoj civilizacije v Sredozemlju. To je čas začetka antične umetnosti.

Antična umetnost ima izvor na Kreti (minojska kultura) in na Kikladskih otokih (kikladska umetnost) ter se pozneje razširi in postane vzor mikenski kulturi v osrčju celinske Grčije (mikenska umetnost). Kikladsko, minojsko in mikensko kulturo in umetnost na splošno uvrščamo v skupino egejskih kultur.

Antična umetnost se nadaljuje z umetnostjo Grčije in Rima.
Naramisinova stela,
okoli 2300–2200
pr. n. št.
Portret kraljice Nefretete,  
okoli leta 1360 pr. n. št.
Atrejeva zakladnica,
okoli 1300–1250
pr. n. št., Mikene, Grčija

{RAZMISLI; Kakšne motive so upodabljali v prazgodovini?}

<NAZAJ
>NAPREJ125/237