UMETNOST STARIH KRALJESTEV; EGIPČANSKA UMETNOST

Državo je vodil faraon, ki so ga častili kot boga. Njegova usoda je bila, da se bo po smrti pridružil drugim bogovom na nebu. Po pomembnosti so mu sledili še svečeniki in uradniki.

Življenje in umetnost starih Egipčanov sta bila prepletena z religijo. V arhitekturi zato prevladujeta dva osnovna tipa religioznih stavb. To so svetišča in grobnice.


Tloris egipčanskega svetišča	Horovo svetišče, 237–57 pr. n. št., Edfu, Egipt	Horovo svetišče, 237–57 pr. n. št., Edfu, Egipt

Egipčanska grobna arhitektura je sledila razvoju od mastabe do skalnih grobnic.


Mastaba, okoli leta 3000 pr. n. št. Egipt	Džoserjeva stopničasta piramida, okoli leta 2600 pr. n. št., Sakara, Egipt	Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida, sredina 3. tisočletja pr. n. št., Gize, Egipt

Čas nove države predstavlja začetek nove dobe v zgodovini starega Egipta, ko nova prestolnica postane mesto Tebe (današnji Luksor). Tam je nastala nova kraljeva nekropola na zahodnem bregu reke Nil, tako imenovana Dolina kraljev. V Dolini kraljev ni mogoče najti dveh grobnic, ki bi si bili popolnoma enaki, vse so bile bogato okrašene s poslikavami in polne grobnih pridatkov.

{POIŠČI; Na spletu poišči tri slikovne primere poslikav grobnic v Dolini kraljev in jih prilepi v zapiske.}

Pravila egipčanskega kiparstva in slikarstva se v vsej zgodovini kraljestva skoraj niso spreminjala, to je egipčanski kanon. Umetniki so poskušali v eni sami človeški podobi ujeti vse najpomembnejše značilnosti človeške figure.

Bitka pri Kadešu, 13. stol. pr. n. št., Egipt

<NAZAJ

>NAPREJ128/237