PRAZGODOVINA

Podoba konja, okoli 15000-13000 pr. n. št., Lascaux, Francija

V jami Lascaux najdemo najbolje ohranjene poslikave iz paleolitika.  Za poslikave je značilna razmeroma omejena paleta barv (črna, temno rjava, rdeča in rumena barva).

Značilne so tri ikonografske teme: živali, človeške figure in znaki. Najbolj številčne so podobe konj, sledi skoraj enako število slik jelenov, pa tudi kozorogov in bizonov. Nekaj je reprezentacij zveri, kot so medvedi in mačke. Med vsemi poslikavami je le ena človeška podoba (jašek mrtvega moža). Med znakovnimi podobami prevladujejo pike, črte, lise in podobno.
Drugo pomembno najdišče z jamskimi poslikavami je jama Altamira na severu Španije.

Naselja najdemo ohranjena samo v tlorisih, ki jasno kažejo strukturo takratne družbe. Hiše so bile manjše, grajene iz opeke in blata in pričajo o tem, da prebivališče ni bilo znak hierarhične razdelitve družbe. V hiši so ljudje prostor delili z živino, pokojne člane pa so pokopavali pod tlemi svojih domovanj, tako da so ostali del družinske skupnosti.

Vsako bivališče je imelo svoje ognjišče, v najstarejših naseljih pa so našli tudi oltar. Oltar je tako že od vsega začetka posebno mesto, prostor, namenjen darovanjem in čaščenju nadnaravnih sil

Kultura Lepenski vir, okoli 7000–4800 pr. n. št., Srbija

Naselbino Lepenski vir v Srbiji datiramo v čas okoli 7000 pred našim štetjem (vrh med letoma 5300 in 4800 pred našim štetjem). Je pomembno arheološko najdišče, ki ga sestavlja deset manjših vasi. Tako preostanki arhitekture kot kiparski artefakti pričajo, da gre za kulturo z bogatim družbenim in verskim življenjem, ki se je ustalila na bregovih Donave, na njen razvoj pa je močno vplivala topografija.

Preostanki izražajo jasno načrtovanje arhitekture. Vse hiše so razporejene v skladnem geometrijskem vzorcu, oblike enakostraničnega trikotnika. Vsaka hiša je imela ognjišče, za njim pa je bilo hišno svetišče. Umrle so pokopavali zunaj naselja na določenem pokopališču, izjema so bili le starešine, ki so jih v skladu z verovanjem pokopali v naselju.

Stonehenge, okoli 3000–2000 pr. n. št., Velika Britanija	Menhir in Dolmen, okoli 3000–2000 pr. n. št., Stonehenge, Velika Britanija

Izraz megalitska arhitektura označuje arhitekturo, ki ima najrazličnejše namene – lahko govorimo o arhitekturi, ki je povezana s pokopavanjem mrtvih, o prostostoječih kamnitih blokih, katerih vloga ni povsem jasna, in o svetiščih, ki so zgrajeni iz večjega števila kamnitih blokov in razporejeni v ustrezno obliko, praviloma krog.

Prostostoječe kamnite klade imenujemo menhirji. Ti so lahko okrašeni z geometrijskimi ali figuralnimi vzorci, lahko pa imajo povsem neobdelano površino. Skupina dveh menhirjev s preklado se imenuje dolmen. Če pa je v obliki kroga postavljeno večje število dolmenov in menhirjev, govorimo o kromlehu. Megalitsko arhitekturo uvrščamo v čas neolitika (mlajša kamena doba).

2.8. Dolmen, okoli 2000 pr. n. št., Francija
2.9. Menhir, okoli 2000 pr. n. št., Francija
2.10. Stonehenge, okoli 2000 pr. n. št., Velika Britanija