Danes vemo, da lahko z logaritmi opišemo tudi mnoge naravne in družbene pojave, kot so na primer določitev starosti arheološke najdbe, ocena jakosti potresa ali pa različni izračuni v bančništvu.
STAROST ARHEOLOŠKE NAJDBE
Starost arheološke najdbe lahko med drugim določamo tudi z merjenjem vsebnosti radioaktivnega izotopa, na primer $C_{14}$, v najdbi. Za izračun starosti uporabimo obrazec
$$t= t_0 \cdot \frac {\log \frac{N}{N_0}}{\log \frac{1}{2}}$$ $t_0$ je razpolovna doba izotopa.
$N$ je količina izotopa v najdbi.
$N_0$ je normalna količina izotopa v naravi.
POTRESNA JAKOST
Za merjenje jakosti potresa se uporabljajo različne lestvice. Ena od njih je tudi Richterjeva lestvica. Za določitev stopnje $n$ potresa z močjo $E$ uporabimo obrazec:
$$n=\frac {\log \frac{E}{E_0}}{\log 30}$$
$E$ je izmerjena moč potresa.
$E_0$ je moč potresa stopnje $0$.
$n$ je stopnja potresa po Richterjevi lestvici.
OBRESTNO OBRESTOVANJE
Danes banke za obrestovanje denarnih vlog uporabljajo obrestno obrestni račun. To pomeni, da se poleg glavnice $G_0$ obrestujejo tudi obresti. Če želimo izračunati, koliko let mora pri letnem pripisu obresti preteči, da hranilna vloga $G_0$ naraste na vrednost $G$, uporabljamo obrazec: $$n=\frac{\log \frac{G}{G_0}}{\log r}$$ $G$ je znesek, do katerega želimo priti.
$G_0$ je znesek, ki ga na banki položimo.
$r$ je obrestovalni faktor in je enak $r=1+\frac{p}{100}$, pri čemer je $p$ letna obrestna mera.
$n$ je število let, ko moramo imeti denar naložen na banki.