Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Raba barve

Brez mešanja barv ne bi bilo slikanja. Pri snovnem ali subtraktivnem mešanju barv (pigmentov) so osnovne tri barve: modra, rdeča in rumena, njihova mešanica naj bi dala črno barvo. V teoriji je to res, v praksi pa ne, saj je rezultat tovrstnega mešanja temno rjava barva. Zato pri barvnem tiskanju in slikanju osnovnim barvam dodamo še črno.



Primer subtraktivnega
mešanja barv
Povečava tiskarskega
rastra v štirih barvah
Prostorska iluzija na slikah je posledica predvsem fizikalnih lastnosti barv ter slikarjeve spretnosti za mešanje in učinkovito medsebojno kombiniranje barv v kompoziciji.

Zaznavanje barv in prostora

Ljudje se v svojem vsakdanjem življenju zanašamo predvsem na zaznavo vidnih dražljajev – prostora, barv, oblik ...  Čeprav so oči naš organ vida, bi bile brez možganov neuporabne. Oči delujejo kot sprejemniki vidnih dražljajev, možgani pa jih obdelajo in jim dajo pomen. Zato rečemo, da »z očmi gledamo, z možgani pa vidimo«.

Zaznavanje barv je povezano z delovanjem našega vidnega aparata in s psihološkimi značilnostmi vsakega posameznika. Zato barve vidimo in doživljamo zelo subjektivno oziroma lahko rečemo, da imajo barve tudi psihološki značaj.

{RAZMISLI; Kaj vse vpliva na naše zaznavanje barv? Kaj je to barvna slepota?}

Barva vpliva tako na naše počutje kot na našo orientacijo v prostoru. Če je naš značaj bolj vroč, smo vzkipljivi. Hladne barve nas v takem primeru pomirjajo. In obratno, če je naš značaj hladen, smo umirjeni, zato nas tople barve poživijo. Oddaljene predmete po navadi zaznavamo v hladnih (pobledelih) barvah zaradi atmosferskega učinka vlage v zraku. Temu rečemo tudi zračna perspektiva.

Uporaba zračne perspektive v sliki:

Caspar David Friedrich, leto 1818, Sprehajalec nad morjem megle
Hans Gude, leto 1847,
Fra Hardanger

{RAZMISLI; Zakaj so prostori v bolnišnicah bele ali zelene barve?}

<NAZAJ
>NAPREJ41/237