Agregatno stanje snovi pri sobnih pogojih je odvisno od več dejavnikov. Kot lahko vidimo na spodnjem grafu, se ogljikovodiki z večjimi molekulami lažje utekočinijo. Nerazvejeni alkani s petimi do šestnajstimi ogljikovimi atomi v molekuli so pri sobnih pogojih tekoči, še daljši alkani pa so trdni. Krajši – metan, etan, propan in butan – so pri sobnih pogojih plini.
Metan in etan lahko utekočinimo, če ju dovolj ohladimo. Vendar to dosežemo le v posebej opremljenih laboratorijih, ker imata ta alkana zelo nizko vrelišče. Za utekočinjenje propana bi zadostovala zima na Antarktiki, za utekočinjenje butana pa bi bila dovolj že zima v naših krajih. Pline lahko utekočinimo tudi, če jih močno stisnemo.
Propan in butan gorita tako kot metan, vendar je potreben manjši tlak kot pri metanu, da ju utekočinimo v jeklenki.
Agregatno stanje je torej odvisno od velikosti molekule ogljikovodikov oz. molske mase – večje molekule imajo večjo molsko maso in tudi višja tališča in vrelišča.
Večje molekule potrebujejo več energije za gibanje. Na tališča in vrelišča vpliva tudi razvejenost verige ogljikovih atomov - razvejeni ogljikovodiki imajo nižja vrelišča in tališča kot nerazvejeni ogljikovodiki.