Alkohole lahko z uporabo različnih oksidantov kot npr. kalijevega kromata v kislem, tudi postopoma oksidiramo. Primarni alkoholi se oksidirajo najprej do aldehidov, ti pa naprej do karboksilnih kislin.
Pri poskusu oksidacije alkohola smo ugotovili, da raztopina kalijevega dikromata oksidira etanol, preko aldehida etanala do etanojske kisline.
![]() |
|
Reakcija oksidacije etanola poteka tudi pri alkotestu , pri čemer izdihan zrak vpihujemo v raztopino kalijevega dikromata.
Za aldehide je značilna funkcionalna skupina –CHO, ki jo imenujemo aldehidna funkcionalna skupina, za karboksilne kisline pa funkcionalna skupina –COOH, ki jo imenujemo karboksilna funkcionalna skupina.
Kemijsko karboksilne kisline poimenujemo tako, da imenu alkana dodamo končnico –ojska kislina.
|
Št. ogljikovih |
Ime (IUPAC) |
Formula kisline |
| 1 | metanojska kislina |
HCOOH |
| 2 | etanojska kislina |
CH3COOH |
| 3 | propanojska kislina |
CH3CH2COOH |
| 4 | butanojska kislina |
CH3(CH2)2COOH |
| 5 | pentanojska kislina |
CH3(CH2)3COOH |
| 6 | heksanojska kislina |
CH3(CH2)4COOH |
| 7 | heptanojska kislina |
CH3(CH2)5COOH |
Karboksilne kisline reagirajo v vodi kot kisline. Pri reakciji z vodo tvorijo oksonijeve ione in karboksilatne anione.
Karboksilne kisline so šibke, le del molekul namreč razpade na ione. Daljša kot je veriga ogljikovih atomov, tem šibkejše so.
Topnost karboksilnih kislin v vodi z naraščajočim številom ogljikovih atomov pada .