Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Vsak pravilen $n$-kotnik je tetiven in mu lahko krožnico očrtamo. Oglej si središčni kot, ki pripada eni njegovi stranici, in sklepaj o njegovi velikosti.

Središčni kot pravilnega $n$-kotnika označimo s $φ$, zanj velja:

Na zgornjem prikazu izključi prvi okvirček in vključi drugega. Opazuj včrtano krožnico in njen polmer. Kaj se zgodi pri pravilnih $n$-kotnikih z zelo velikim številom oglišč? O svojih ugotovitvah se pogovori s sošolcem.

Vsem pravilnim $n$-kotnikom lahko krožnico tudi včrtamo . Polmer te krožnice je enak višini enakokrakega trikotnika, ki je značilen za pravilni $n$-kotnik.

Središče včrtane krožnice lahko dobimo kot presek simetral dveh notranjih kotov.

Drži. Ne drži.

Vsi pravilni $n$-kotniki so hkrati tetivni in tangentni, saj jim lahko krožnico očrtamo in včrtamo. Središči obeh krožnic sovpadata.

Oboje lahko narišemo na dokaj preprost način. Toda mnogo težje je v neko krožnico včrtati pravilen $n$-kotnik. Pod gumbi imaš nekaj informacij o tem.

Oglej si konstrukcijo pravilnega $6$-kotnika, ki jo zagotovo že poznaš.

<NAZAJ
>NAPREJ116/703