Preberi besedilo in zapiši, v čem se razlikuje od dramskega.
V kateri socialni zvrsti je napisano prejšnje besedilo? Pogovor spremeni v knjižni jezik in ga pravopisno uredi.
| Besedila nagovarjajo poslušalca ali bralca, kot da v njih ena oseba (ali več – v obliki zbora) govori neposredno o sebi, sporoča svoje misli, z besedami ponazarja razpoloženja in čustva. Včasih vse našteto izraža tako, da zariše podobo zunanjega sveta, zmeraj pa, kot da govori iz sedanjega trenutka (tudi takrat, ko se spominja preteklosti ali misli na prihodnost). |
{lirika;epika;dramatika}
|
| Nastaja takrat, ko pripovedovalec bralcem sporoča o dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti ali pa se dogajajo v sedanjosti (lahko pa nadaljujejo neko že načeto dogajanje iz preteklosti). Ti dogodki so del zunanjega sveta, ločeni so od pripovedovalca in od sedanjosti, v kateri se avtor obrača na bralca. |
{epika;dramatika;lirika}
|
| Je skupina književnih besedil, v katerih govori ena ali več oseb, kot da so pred navzočimi poslušalci ali gledalci postavljene v neko zunanje dogajanje (ali stanje) v zunanjem času in prostoru. Čas je za govoreče osebe sedanjik, tudi bralec ali poslušalec ima vtis, kot da se dogajanje odvija pred njim (čeprav se je že odvilo). Te vrste književnost dobi nazorno podobo šele na odru in je najtesneje povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi beremo. |
{dramatika;lirika;epika}
|
Poleg literarne teorije je za preučevanje besedne umetnosti pomembna tudi literarna zgodovina. Povzemi, kaj preučuje ena in kaj druga veda.