Egipčanska književnost je nastala v obdobju starega Egipta (okoli leta 3000 pred štetjem) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332). Stari Egipčani, ki so živeli ob reki Nil, so imeli sužnjelastniško družbeno ureditev: sestavljali so jo faraon, svečeniki, pisarji, vojaki, kmetje, trgovci, obrtniki ter sužnji, ki so opravljali težja fizična in služabniška dela ter so bili last sužnjelastnikov.
Egipt se je v starem veku delil na Spodnji in Zgornji ali Južni Egipt. Tritisočletno zgodovino Egipta, v kateri je vladalo 31 dinastij, delimo na čas stare, srednje in nove države.
Prisluhni družbenopolitičnim značilnostim egipčanske družbe.