Pri šolski analizi literarnih besedil vse manj govorimo o tropih in figurah, ampak oboje označujemo s skupnim izrazom slogovna sredstva. To poimenovanje ohranjamo tudi v razlagah in nalogah tega učbenika.
|
Besede s prenesenim pomenom METAFORA (prenos): pomen prenesemo z enega predmeta na drugega. |
|
|
Primera (komparacija):
– homerska primera |
Tvoj vrat je kot Davidov stolp ... |
| Ukrasni pridevek (epiteton ornans) |
beli sneg, toplo sonce |
| Poosebitev (personifikacija) | ... gozd molči, prišla je pomlad ... |
| Metafora |
Človek človeku volk. |
| Stalno reklo (fraza) | človek zver, deklica za vse |
| Simbol |
križ (krščanstvo) |
|
Besede z zamenjanim pomenom |
|
|
Preimenovanje (metonimija)
|
|
| avtor z delom
|
Berem Kovačiča. (Kovačičeva literarna dela) |
| lastnik z lastnino | Stric je propadel. (Nima več denarja.)
|
| abstraktno s konkretnim |
Mladost je norost. (mladi) |
| kraj s prebivalci |
Vsa vas je praznovala. (vsi vaščani) |
| snov z izdelkom | Plačal je z zlatom. (z zlatim denarjem) |
| posledica z vzrokom | Zardel je. (Nerodno mu je bilo.) |
| posoda z vsebino |
Pojedla je cel krožnik juhe. (poln krožnik) |
| Sovzprejetje (sinekdoha) | |
| del s celoto | Pri meni bo vedno postelja zate in žlica. (stanovanje in hrana) |
| ednina z množino | Sovražnik je prekoračil meje. (sovražniki) |
| določeno število z nedoločenim | Sto let te že čakam. (zelo dolgo) |
| Zamenjava (antonomazija) | |
| občno ime z lastnim | To je napisal naš največji pesnik. |
| lastno ime z občnim | Njegova žena je prava ksantipa. |
| ime kraja z njegovim ustaljenim pomenom |
Mislila je, da bo živela v Indiji Koromandiji. |
| Glasovne figure |
|
| Aliteracija (soglasniški stik) Je ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin (največkrat na začetku besed). |
"vedra višnjevost višav" |
| Asonanca (samoglasniški stik) Je ujemanje samoglasnikov. |
"Rana ura, zlata ura." |
|
Rima (polni stik)
Vrste rim: |
"Zapustil sem ljubljansko belo mesto, zapustil v njem sem ljubico nezvesto." |
| Onomatopoija (podobnoglasje) S posnemanjem naravnih glasov nastane poseben slušni vtis. |
"Zasliši na nebu se strašno grmenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov derečih šumenje." |
| Besedne figure |
|
| Iteracija (ponavljanje) | |
| Podvojitev (geminacija) | "Sijaj, sijaj sončece ..." |
| Anafora |
"Vabi te mesečina, |
| Epifora | "Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam." |
| Epanalepsis |
"Gorje ti, neusmiljeno ljudstvo, gorje!" |
| Anadiploza | "Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako." |
| Pripev (refren) | "Žalostna komu neznana je resnica, da jo ljubim, v pesmih mojih vedna, sama govorica, da jo ljubim." |
| Enakoglasje (anominacija) | "Previharimo viharje." |
| Paronomazija (besedna igra) |
"Sreča človeka le sreča, ujeti se ne dá." |
| Polisindeton (mnogovezje) | "Odzivajo se skale in tišine in gaj in plan in log." |
| Asindeton (brezvezje) | "Mi pa pod njimi se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo ..." |
| Elipsa (izpust) | "Ti očeta do praga, sin tebe čez prag." |
| Aposiopéza (zamolk) | "E, da bi te ..." |
| Apóstrofa (nagovor) | "Črne te zemlje pokriva odeja v grobu tihotnem, naš bratec, Andrej." |
| Eksklamacija (vzklik) | "Kako strašna slepota je človeka!" |
| Retorično (govorniško) vprašanje | "Komu je mar, poet, tvojih sanj, tvojih iskanj in tvojih spoznanj?" |
| Klimaks (stopnjevanje) – stopnjevanje navzgor – stopnjevanje navzdol |
"Ne boj, mesarsko klanje." |
| Aluzija (namig) | "Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala ..." |
| Hiperbola (pretiravanje) | "Za gradom teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri." |
| Ironija (posmeh) | Lepo napreduješ! (nazaduješ) |
| Nasprotna stava (antiteza) | "Mlad sem bil nekoč – zdaj sem star." |
| Paradoks (iznenadenje) | "Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati!" |
| Oksimoron (bistroumni nesmisel) | "Molče trobental bo: Memento mori!" |
| Paralelizem (vzporednost) | "Še više dvignil sem glavo, še bolj mi v prsih je zavrelo, še bolj po žilah zakipelo." |
Zunanjo zgradbo lirskega besedila tvorijo tudi verzi, stopice in stalne kitične oblike.
Verzi se povezujejo v večje verzne skupine – kitice ali strofe:
a) elegični distih (zveza heksametra in pentametra),
b) tercina (trivrstična kitica v italijanskih enajstercih),
c) kvartina (štirivrstična kitica v italijanskih enajstercih),
č) oktava ali stanca (osemvrstična kitica v italijanskih enajstercih),
d) alpska poskočnica (štirivrstična kitica z amfibraškimi verzi),
e) sestina (šestvrstična kitica v italijanskih enajstercih),
f) decima (10-vrstična kitica iz 4-stopičnih trohejskih verzov).
Stopica je osnovna verzna enota, sestavljena iz enega poudarjenega (–) zloga in enega ali dveh nepoudarjenih (U):
a) trohej (– U),
b) jamb (U –),
c) daktil (– U U),
č) amfibrah (U – U),
d) anapest (U U –).
Kadar se v stopici pojavita dva poudarjena zloga, nastane spondej (– –).
Verz (vrstica, stih) je metrična zveza več stopic. Svobodni verz nima enakomernega ritma in je brez stopic. Mejo med stopicami označuje navpična črtica.
Stalni verzi so:
a) srbski deseterec (trohejski verz v srbskem ljudskem pesništvu: – U ι – U ι – U ι – U ι – U),
b) italijanski ali laški enajsterec (petstopični jamski verz: U – ι U – ι U – ι U – ι U – ι U),
c) blankverz (angleški dramski verz, ki je samo okrajšava italijanskega enajsterca: U – ι U – ι U – ι U – ι U –),
č) heksameter ali šestomer (– U U ι – U U ι – U U ι – U U ι – U U ι – U),
d) pentameter ali petomer (– U U ι – U U ι – U U ι – U U ι – U U),
e) francoski aleksandrinec (U – ι U – ι U – ι U –ι U – ι U –).
France Prešeren
Sonetje nesreče, 1. sonet
O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvoj'ga svéta
speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup pre'brača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!
Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;
mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval – svet' Marka.
V sonetu poišči slogovna sredstva. (Izpiši le prve primere.)
| vzklik |
|
| ukrasni pridevek |
|
| naštevanje |
|
| brezvezje | |
| rima |
|
| poosebitev |
| vzklik |
O Vrba! |
| ukrasni pridevek |
srečna, draga vas |
| naštevanje |
srečna, draga |
| brezvezje (v zadnji kitici) |
mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval – svet' Marka. |
| rima |
a, b, b, a; a, b, b, a; a, b, a; b, a, b |
| poosebitev |
speljala ne bila, golj'fiva kača! |
Določi kitico, stopico in verz pesmi O Vrba.
| kitica |
|
| stopica |
|
| verz |
| kitica |
sonet (dve štirivrstičnici ali kvartini in dve trivrstičnici ali tercini) |
| stopica |
jamb |
| verz |
enajsterec |
Giovanni Boccaccio
Novela o sokolu, odlomek
"Friderik, ko se boš spomnil na svoje minulo življenje in na mojo poštenost, ki si jo nemara imel za trdosrčnost in okrutnost, se boš, o tem sem dodobra prepričana, začudil moji predrznosti, ko boš slišal, kaj je poglavitni vzrok, da sem prišla sem. Toda ko bi zdaj ali kdajkoli imel otroke, po katerih bi lahko spoznal, kako silno ljubezen čutimo do njih, bi mi, bi rekla, vsaj deloma odpustil. Ampak čeprav jih nimaš, se sama, ki imam enega, ne morem izogniti naravni nuji, ki jo poznajo tudi druge matere. Ker njena moč veže tudi mene, te moram zoper mojo voljo in zoper sleherno spodobnost in primernost prositi za dar, za katerega vem, da ti je nadvse pri srcu, in to upravičeno, kajti s teboj čez mero skoporita usoda ti ni pustila nobenega drugega razvedrila in nobene tolažbe. Ta dar je tvoj sokol, o katerem moj fantič sanja noč in dan; spričo tega se bojim, da se mu bo bolezen obrnila precej na slabše, če mu ga ne prinesem, in kaj lahko se primeri kaj takega, da bom obenj. Zategadelj te prosim, bodi tako dober in mi ga podari, a ne iz ljubezni, ki jo čutiš do mene, saj mi zavoljo nje nisi ničesar dolžan, marveč iz svoje velikodušnosti, saj si se vselej kazal bolj viteško vljuden kot kdor koli drug. Spričo tega daru bom lahko rekla, da sem sina ohranila pri življenju, in ti s tem tudi za zmeraj zavezala njega in sebe."
V čem se besedilo I na prvi pogled razlikuje od besedila II?
Prvo besedilo je napisano je v vezani besedi, drugo pa v nevezani besedi.