Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Renesančna dramatika

Renesančna dramatika v Italiji in Franciji je posnemala predvsem antične zglede, v Španiji in Angliji pa je (na osnovi srednjeveških dramskih oblik in pod vplivom antike ter z novimi izvirnimi spodbudami) nastala vrsta samostojnih, novih renesančnih dramskih oblik. V Italiji so od začetka 16. stoletja po zgledu antične dramatike gojili tragedijo in komedijo. Tragedija se je zgledovala pri Seneki, v snovi je iskala okrutnost, v slogu pa retoričnost. Uspešnejša je bila komedija, ki je nastajala na podlagi Plavtovih in Terencevih iger.
Romeo in Julija
Shakespearova tragedija Romeo in Julija je nastala leta 1595 in je Shakespearovo mladostno delo. Obravnava tragično usodo mladih zaljubljencev iz sprtih družin. Motiv sprtih družin je znan iz Dantejeve Božanske komedije in italijanske renesančne novelistike. Tema drame je konflikt med mladostno ljubeznijo in sovraštvom sprtih družin. Shakespeare je tako kot vse svoje drame tudi tragedijo Romeo in Julija napisal v blankverzu.
Dogajalni prostor drame ni enoten: prva štiri dejanja se odvijajo v Veroni (javni kraj, cesta, Capuletova hiša, Capuletov vrt, Lorenzova celica, Julijina soba). V petem dejanju se dogajalni prostor prenese na cesto v Mantovo in nato v Verono (v Lorenzovo celico, na pokopališče in v grobnico). Dogajanje traja štiri dni, od nedelje do četrtka zjutraj, sredi meseca julija.
Hamlet
Shakespeare je snov za tragedijo Hamlet vzel iz igre Thomasa Kyda Prahamlet. Zgodba o Hamletu je izpričana tudi v zgodnjesrednjeveški zgodovini Saxa Grammaticusa iz 12. stoletja. Tragedija Hamlet tematizira boj za oblast, ki se začne z umorom Hamleta starejšega.

Vodilni motiv, motiv maščevanja, se krepi na nasprotju med kraljem Klavdijem, hlepečim po oblasti, in Hamletom mlajšim. Ta je sicer pogumen in plemenit, obenem pa neodločen (preveč razmišlja o razlogih za dejanja). Zgodba se odvija na danskem dvoru. Prizorišča se spreminjajo, vendar je celotno dogajanje postavljeno v gradu Elsinor, na njegovo teraso in na prizorišče pred gradom. Tragedijo sestavlja pet prizorov, ki so razdeljeni na dejanja. Dogajalni čas ni enoten in je težko določljiv (več tednov ali mesecev).

Shakespeare trojne enotnosti (kraja, časa in dogajanja) ni upošteval. V primerjavi z antičnimi tragedijami nastopa v Romeu in Juliji skoraj trikrat več oseb, besedilo pa je še enkrat daljše.

Elizabetinska drama je dovoljevala precejšnjo ustvarjalno svobodo, prepletanje tragičnega in komičnega, številna prizorišča in daljše časovno obdobje dogajanja. Elizabetinske drame pogosto tudi enotnosti dejanja niso upoštevale.

Dopolni.

Renesančno (elizabetinsko) gledališče

Gledališče je bilo leseno . Imelo je štirikotno, okroglo ali večkotno obliko in tri vrste balkonskih sedežev. Gledalci so obkrožali oder s treh strani. Scena je bila preprosta , odrski rekviziti pa skromni , vendar izraziti. Nad zadnjim delom odra je bil balkon , ki je občasno služil igralcem za igranje prizorov , ki so se dogajali bodisi na grajskem obzidju (Hamlet) bodisi na balkonu (Romeo in Julija). Vse vloge v dramah so igrali moški . Vhodi na oder so vodili skozi več vrat . Gledališče ni imelo strehe . Med igralci in gledalci tudi ni bilo zavese , ki bi jih ločevala.

<NAZAJ
>NAPREJ356/442