Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Srednjeveška dramatika

Srednjeveška dramatika je nastajala in se razvijala v Franciji, Angliji in Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, pa tudi v Španiji in delno v Italiji. Večinoma gre za verske (cerkvene in krščanskomoralistične drame ali duhovne igre), v poznem srednjem veku pa se razvijejo tudi izrazito posvetne komične igre.

Duhovne igre so nastale iz božičnih in velikonočnih obredov srednjeveške katoliške cerkve. Takrat so duhovniki posamezne prizore iz evangelijev ponazarjali s pomočjo dialoga v latinščini in petih himen. Taki vrsti drame pravimo liturgična drama. Najstarejše drame so v Franciji v 10. stoletju predstavljale zgodbo Kristusovega trpljenja in križanja. Iz njih so se pozneje razvile igre, imenovane pasijoni.

Sčasoma so liturgične igre razširili s posvetnimi vložki in jih iz cerkve premestili na trg pred cerkvijo, na mestne ulice in trge. Izvajali so jih v procesijah, na vozovih, predvsem pa na simultanih odrih. Duhovne igre so začeli igrati v ljudskih jezikih.

Pisali so več vrst iger: pasijone, misterije, mirakle in moralitete. Misteriji so bili dramatizacije svetopisemskih zgodb. Mirakli so krajše igre o čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo svetnikov in predvsem božje matere. Moralitete na odru alegorično predstavljajo krščanske čednosti in človeške pregrehe.

V srednjem veku so se razvile tudi posvetne igre. V 15. stoletju se je predvsem v Franciji razvila posebna vrsta komične igre – farsa, npr. Burka o jezičnem dohtarju. Tematizira človekovo zvitost, s katero se je v življenju mogoče najlažje izviti iz kočljivih situacij, in sporoča, da se je pogosto koristno delati neumnega.

Reši rebus. V rešitvi se skriva lastnost, ki je osmešena v burki. (Klikni na sliko, in ko se pojavi okvirček, natipkaj črke.)



S premikanjem polj razporedi dele dramatske zgradbe v pravilno zaporedje. Zatem vpiši geslo, ki ga sestavljajo rdeče črke in poimenuje eno od nastopajočih oseb.

  • 1.
  • 2.
  • 3.
  • 4.
  • 5.
  • Predstavljenje so glavne osebe, zlasti značajsko.
  • Advokat ogoljufa trgovca in ga povabi na večerjo.
  • Advokat se dela neumnega, trgovec ostane brez plačila.
  • Goljufija se ponovi: advokat pomaga ovčarju ogoljufati trgovca.
  • Goljuf je ogoljufan: ovčar ogoljufa advokata na njegov način.
<NAZAJ
>NAPREJ321/442