Naloge

V Antigoni je prikazan konflikt med dvema najvišjima moralnima silama, med Antigono in Kreonom. Kreon v ospredje postavlja domovino, Antigona družino (Antigona zastopa družinsko pravo, Kreon pa domovinskega). Ker nobeden od njiju ne odstopi od svojih načel, je tragični konflikt neizogiben.
Antigona zastopa pravico do pokopa pokojnega brata Polinejka. To je po njenem prepričanju neodtujljiva pravica slehernega človeka. Po grških zakonih se izdajalcu sicer lahko prepove pokop v domovini, ki jo je izdal, toda njegova pravica, da je pokopan izven obzidja rodnega mesta, ostaja nedotakljiva. Noben oblastnik, niti Kreon, nima pravice, da bi mu v imenu državnih zakonov ali drugih višjih interesov to kratil. Kreonovo stališče je, da je treba oblastnika ubogati, tudi če nima prav. Njegov zadnji in odločilni argument sta oblast in sila: kdor ima oblast, ima vedno prav, tudi kadar se moti. Antigona pa meni, da človeško telo predstavlja tudi še po smrti tako dragoceno vrednoto, da se ga ne sme prepustiti psom in ujedam. V tem pogledu ima prav in Kreon, ki ji to pravico krati in jo kaznuje s smrtjo, je na krivi poti.