Tebanski kralj Laj in njegova žena Jokasta dolgo nista mogla imeti otrok. Od Apolona je kralj prejel svarilo, naj ostane brez otrok, če pa mu bo žena rodila sina, bo ta ubil lastnega očeta.
Čez nekaj let je Jokasta rodila sina. Iz strahu, da bi se napovedi uresničile, je oče dojenčku prebodel kite na gležnjih in ga dal svojemu služabniku, naj ga na planini Kitajron izpostavi divjim zverem. Služabniku se je otrok zasmilil, zato ga je izročil nekemu pastirju, ta pa ga je odnesel svojemu gospodarju, korintskemu kralju Polibu, ki je bil brez otrok. Kralj Polib je otroka poimenoval Ojdip ('oteklonog'). Ojdip je odraščal na dvoru. Nekoč mu je na zabavi pijani gost rekel, da je podtaknjen, kar je Ojdipa zelo prizadelo. Želel je izvedeti resnico o svojem poreklu. Tako se je napotil v delfsko preročišče. Tam je izvedel, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo. Ob istem času je v Delfe potoval tudi tebanski kralj Laj. Na poti sta se popotnika srečala, vendar se nista hotela umakniti drug drugemu, zato je v pretepu Ojdip Laja ubil.
Medtem je Tebe zadela velika nesreča: v deželo je prišla Sfinga, ljudožerska pošast z žensko glavo, levjimi šapami in ogromnimi perutmi; ugonobila je vsakega, ki ni znal rešiti njene uganke. Uganka se je glasila: "Najprej ima štiri, nato dve, nazadnje tri noge. Čim več nog ima, tem počasneje se premika. Kaj je to?" Tebanci so v stiski rešitelju obljubili vladarski prestol in kraljico Jokasto za ženo. Ojdip je Sfingino uganko razvozlal: Kot dete se človek plazi po štirih, odrasel hodi po dveh, staremu služi palica za tretjo nogo.
Osramočena Sfinga je strmoglavila v prepad, Ojdip pa je postal tebanski kralj in Jokastin mož.
Žena mu je rodila štiri otroke: Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono. Tako se je uresničila Apolonova prerokba.
Čez nekaj let je v Tebah izbruhnila kuga, ki jo je poslal bog Apolon, saj v mestu živi morilec kralja Laja. Ojdip je v preiskavi odkril morilca ter izvedel za svoje poreklo. Spoznal je, da je umoril očeta in se poročil z materjo. Za kazen se je oslepil, da ne bi več gledal lastne gnusobe, ter se poslal v izgnanstvo. Od vseh tegob se je obesila tudi Jokasta.