Naštej zvočnike in razmisli, kateri se izgovarjajo drugače, kot se zapisujejo.
Zvočnik v se izgovarja na več načinov. Kadar stoji pred samoglasnikom, se izgovarja kot v: voda, povem, dve. Zelo podobno glasu u pa se izgovarja:
– kadar je predlog: če stoji pred zvenečim glasom, se izgovarja zveneče, kadar stoji pred nezvenečim glasom, se izgovarja nezveneče v [ʍ] šolo, v [ʍ] kino, v [w] mesecu,
– na koncu besede: [ṷ] prav [prau̯], domov [domou̯],
– za samoglasnikom: [ṷ] navkljub, navpično, zavpiti,
– kadar ni za samoglasnikom: če stoji pred zvenečim soglasnikom, se izgovarja zveneče [w], na primer vzpon, vzamem, kadar pa je pred nezvenečim soglasnikom, se izgovarja nezveneče [ʍ], na primer vsak, vsi.
Klikni na besede, v katerih se zvočnik v izgovarja drugače, kot se zapisuje. (Pravilno označene besede se obarvajo zeleno, napačno označene pa rdeče.)
Zvočniško varianto u večinoma zapisujemo s črko v. V nekaterih primerih pa ga zapisujemo tudi s črko l:
– kadar je deležnik na -l, torej na koncu besede: delal [delau̯], bral [brau̯], razmišljal [razmišljau̯]; enako se izgovarja tudi v pridevnikih in samostalnikih, ki se končajo na polglasnik in l: topel, odrasel, posel, pekel,
– pred soglasniki sredi besede: polh, poldne, molk,
– pred večino izpeljank iz glagola na -lec [l∂c]: igralec [igral∂c] – igralka [igrau̯ka] – igralci [igrau̯ci], prevajalec [prevajal∂c] – prevajalka [prevajau̯ka] – prevajalci [prevajau̯ci].
Samoglasniška sklopa lj in nj se na koncu besede in pred soglasnikom izgovarjata kot l in n:
stanje – stanj [stan], stanovanje – stanovanj [stanovan] – stanovanjski [stanovanski]; prijatelj – prijateljski [prijatelski], ozemlje – ozemelj [ozemel] – ozemeljski [ozemelski].
Primere sklopov lj in nj poveži s trditvijo na desni strani. (Ko črta med točkama pozeleni, je odgovor pravilen.)
|
Ljubljana, sanje, hrepenenje Lj in nj se izgovorita. |
|
šivilj, učiteljski, vesoljski Lj in nj se izgovorita kot l in n. |