Zapisovanje samoglasnikov
Glas je najmanjša enota besede, ki ga v zapisu nadomesti črka. V slovenščini vsak glas nima svoje črke, zato moramo za zapisovanje poznati pravila. Pravila je treba poznati tudi zato, ker nekatere črke zaznamujejo več glasov.
Samoglasniški sklopi
V samoglasniškem sklopu stojita skupaj dva samoglasnika.
Dva samoglasnika izgovarjamo tesno drugega ob drugem: zaokrožim, pooblasti, poobedek.
Kadar je v samoglasniškem sklopu prvi samoglasnik i, se samoglasniška zveza izgovarja z vmesnim j: dieta, materializem.
Katere glasove v slovenščini zapisujemo s črko e?
Naštej nekaj besed s polglasnikom in opazuj, v katerem delu besed se pojavlja.
Označi besede s polglasnikom. (Po kliku se pravilni odgovori označijo zeleno, napačni pa rdeče.)
1. Polglasnik pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -ec, -ek, pri sklanjanju izgine (onemi), npr. pes – psa, deček – dečka, Peter – Petra. Polglasnik izgine tudi pri pridevnikih, ki se končajo na -er, kadar jih postavimo v dvojino in množino in kadar jim spremenimo spol v moškega ali ženskega: bister – bistra – bistro, glasen – glasna – glasno. Pri pridevniku bister izgine polglasnik tudi v vseh neimenovalniških sklonih v ednini, razen v tožilniku (ob kategoriji živosti tudi takrat), npr. bistrega fanta, bister potok.
2. Pri nekaterih samostalnikih srednjega spola se v rodilniku dvojine in množine vrine v soglasniški sklop: okno – oken.
3. Namesto neobstoječega samoglasnika se pred j lahko vriva i: ladja – ladij, okolje – okolij. Pred v pa se vriva o: Litva – litovski.
4. Pri tvorjenju pridevnikov se polglasnik vrine med dva soglasnika ali se zamenja z a: pismo - pisemski, pes – pasji, tenek – tanjši.
5. Kadar se polglasnik izgovarja pred zvočnikom r, ga ne zapisujemo s črko e: trd, prt, smrt.
6. Nekatere besede, ki imajo polglasnik v osnovi, si moramo kar zapomniti, saj zanje ni pravila: pečka, dež, megla (tudi megla).