Med plavanjem v morju se nam zgodi, da kar naenkrat začutimo hladen pas vode, močnejši tok ali vrtinec vode. To je t. i. morski tok, ki je posledica vrtenja Zemlje, temperaturnih razlik morske vode, vetrov in različnih slanosti morja. Na morske tokove vpliva tudi reliefna značilnost obale in morskega dna. Morski tok je lahko hladen ali topel. Posledica morskih tokov pa sta segrevanje in ohlajanje zraka.
Na območju, kjer se pojavi hladen morski tok, se zrak ne dviguje. To pa zato, ker ima večjo gostoto kot topel zrak in ostane spodaj. Tako tudi ne pride do zgoščevanja in ni padavin.
Hladna voda v loncu ponazarja hladen morski tok . Tu se hlapi ne dvigujejo in ne nastanejo kapljice.
Nad območjem toplega morskega toka je topel zrak. Ta se zaradi manjše gostote dviguje, se zgošča in tako nastanejo tudi padavine.
Vrela voda v loncu ponazarja topel morski tok. Hlapi se dvigajo, ohladijo in zgostijo v kapljice.