Rastline ščitijo prst. Korenine marsikdaj segajo do matične kamnine in prst tako pričvrstijo k tlom. Z nadzemnimi deli (listi, veje ...) ščitijo prst z vrha.
Na pobočju brez rastlin, lahko pride do erozije. To pomeni, da se prst ob padavinah spira v dolino. Ob močnejšem deževju ali neurju je erozija večja.
Erozija je veliko hitrejša kot nastajanje prsti.
Na strmem pobočju je odtekanje vode hitrejše, zato je tudi večje odnašanje prsti. Kjer so polja na pobočju, so ponekod naredili terase. Na polju je erozija manjša, če orjemo v smeri plastnic, kot če orjemo od vrha navzdol.
V vasi Smast pri Kobaridu je bila do leta 1989 edina postaja za merjenje erozije v Sloveniji. Preglednica prikazuje, kolikšna je bila erozija na različnih mestih v enem letu.
Prst lahko odnaša tudi zelo močan veter, kot je burja v vipavski dolini. Ob morju zaradi stalnih tokov nastanejo navpične stene (pečine ali klifi).
Ob večdnevnem močnem deževju lahko pride do zemeljskega plazu. Prst se odtrga od matične kamnine in zdrsne proti dolini. S sabo odnaša drevesa, hiše, ceste ... Manjši plaz imenujemo usad.
Do erozije in plazov pogosto pride ob gradnji cest in avtocest. Verjetno si že opazil, da pobočja zaščitijo z mrežo in posadijo grmičevje.
Ko se boš peljal po cesti, opazuj, kako so zaščitena strma pobočja.