Plini so sestavljeni iz delcev, ki so med sabo precej oddaljeni in se stalno gibljejo. Zato plini nimajo stalne prostornine, temveč se razširijo v ves prostor, ki ga imajo na voljo.
Pline lahko stiskamo. Ko jim zmanjšamo prostornino, jim povečamo tlak. Pri visokem tlaku se utekočinijo.
Plin raztegljivemu telesu (npr. balonu) poveča prostornino. Čim več je plina, tem bolj se povečata prostornina telesa in tlak plina. Ko stene balona zvišanega tlaka ne prenesejo, počijo.
Plini vedno prehajajo z mesta z višjim tlakom na mesto z nižjim tlakom. Balon, pnevmatika, žoga, zračna blazina ... plin izpuščajo, če jih ne zapremo ali če jih preluknjamo.
Na prostornino plinov vpliva tudi temperatura. Pri višji temperaturi je prostornina plina večja, pri nižji pa manjša. Če jih močno ohladimo, se utekočinijo.
Če so plini v običajnih okoliščinah, je njihova masa zelo majhna. V kocki s stranicami 1m je 1 kg in 200 g zraka. V srednje veliki otroški sobi ga je okrog 30 kg.
Pline lahko utekočinimo in shranjujemo v jeklenkah pod visokim tlakom. Jeklenke morajo biti narejene tako, da prenesejo visoke tlake in ne eksplodirajo.
Zemeljski plin ima visok izkoristek energije ter čisto izgorevanje in je prijazen do okolja. Do nas pride po podzemeljskih plinovodih.