Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Ekosisteme s podobnimi lastnostmi lahko združimo v velike naravne enote, imenovane biomi.

Biome sveta lahko delimo na: led in sneg, tundra, tajga, listopadni in mešani gozd, stepa, subtropski deževni gozd, mediteransko rastlinstvo, monsunski gozd, puščave, suha stepa, polpuščava, savana, subtropski suhi gozd, tropski deževni gozd, gorska tundra in gorski gozd.

Na kopnem so pomembni ekosistemi celinskih voda, ki jih delimo na ekosisteme stoječih voda in ekosisteme tekočih voda.

Morski ekosistemi so najobsežnejši na svetu.

V Sloveniji so poleg gozdov najpogostejši ekosistemi travniki, pašniki, mokrišča in jamski ekosistemi.

Med ekosistemi, kjer med rastlinami prevladujejo trave, imajo največjo biotsko pestrost naravni travniki.

Mokrišča so ekosistemi z zelo veliko biotsko pestrostjo, a so tudi med najbolj ogroženimi ekosistemi.

Za jamske ekosisteme je značilno, da v njih ne živijo proizvajalci, ker v njih ni svetlobe.

Oglej si spodnje tri klimograme in oceni, kje bi uspevalo kakšno rastlinstvo.


Puščavsko rastlinstvo 2
Tajga 1
Mešani gozd 3
<NAZAJ
>NAPREJ277/332