Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ekosistemi celinskih voda

Celinske vode delimo na stoječe in tekoče vode. Stoječe vode so jezera, ribniki in mlake. Tekoče vode so potoki, reke in veletoki.
Posebni ekosistemi, ki predstavljajo prehod med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, so mokrišča, kamor uvrščamo barja, presihajoča jezera in močvirja.

V stoječih vodah ima pomembno vlogo plankton; tako fitoplankton (enocelične alge), ki je glavni proizvajalec, kot zooplankton (kotačniki, ličinke komarjev, raki ceponožci), ki se prehranjuje predvsem s fitoplanktonom. Na jezerskem dnu običajno uspevajo večje rastline, predvsem alge. Na jezerskem dnu živijo nekatere ličinke žuželk (npr. kačjih pastirjev in mladoletnic), pijavke, polži in školjke. Najpomembnejši plenilci stoječih voda so ribe pa tudi dvoživke (žabe in pupki).

Za tekoče vode je značilen bolj ali manj hiter tok vode. Na osnovi tega ločimo različne pasove, ki jih imenujemo po prevladujoči vrsti rib, ki jih naseljuje.

Odseki rek oz. ribji pasovi

Spodaj si preberi opise posameznih odsekov oz. pasov rek in nato s slik razberi, za kateri pas gre.

V okvirčke vpiši ustrezne številke (za postrvji pas 1, za lipanski pas 2, za mrenski pas 3 in za ploščičev pas 4). Klikni sliko za povečavo.

1    4

2    3
<NAZAJ
>NAPREJ273/332