Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Biotska pestrost biomov

Več vrst živih bitij živi v ekosistemu, večja je njegova biotska pestrost oz. biodiverziteta. Bolj kot so ugodne temperature (npr. med 20 in 25 stopinj C) in več kot je padavin (npr. nad 1.500 mm padavin letno), večja je biotska pestrost rastlin. Večja kot je biotska pestrost rastlin, večja je biotska pestrost živali. Več kot je vrst živih bitij v ekosistemu, bolj je ta stabilen.

Dejavnost

Oglej si grafikon in z njega razberi, kakšna je biotska pestrost živali v izbranih biomih.
Razmisli, kateri so tisti neživi dejavniki, ki po tvojem mnenju odločilno vplivajo na biotsko pestrost.

Ekosistemi z največjim številom vrst

Ekosistemi z največ vrstami na površinsko enoto med kopenskimi ekosistemi so tropski deževni gozdovi (med vodnimi pa koralni grebeni). V tropskih deževnih gozdovih naj bi živelo od 40 do 75 % vseh vrst živih bitij. Po ocenah znanstvenikov v povprečju živi na območju, velikem približno 9 km², 1.500 vrst cvetnic, 400 vrst ptičev in 150 vrst metuljev. Človek je v zadnjem stoletju izsekal približno polovico tropskih deževnih gozdov in izsekavanje še poteka.


Tropski deževni gozd v porečju Amazonke (Brazilija).

<NAZAJ
>NAPREJ271/332