S primeri smo spoznali, da kombiniranje barv ni vedno preprosta naloga. Vsaka barva ima lastnosti, ki jih moramo poznati, da izkoristimo njene posebnosti in vplive na druge barve.
Tako lahko upoštevamo:
• svetlost barve,
• moč oz. nasičenost barve in
• njeno barvnost.
Z barvnimi odnosi in poznavanjem njihovih posebnosti kombiniramo uravnotežene kompozicije. Ustvarjamo lahko s harmoničnimi (sorodnimi) barvami ali z barvnimi nasprotji.
Poznamo že naslednja barvna nasprotja:
• svetlo-temno nasprotje,
• toplo-hladno nasprotje,
• komplementarno nasprotje in
• količinsko nasprotje.
Količinsko nasprotje med komplementarnimi barvami uporabimo pri ustvarjanju takrat, ko želimo na likovnem delu ob uporabi komplementarnih barvnih parov doseči umirjeno ravnotežje. Pri tem upoštevamo določena količinska razmerja med nasprotnimi barvami.
Andrej Mivšek, Pokrajina umiranja, 2010-2013, mešana tehnika na papirju na juti |
Oglej si zgornjo sliko Pokrajina umiranja in razmisli, kaj vse zdaj že lahko prepoznaš na nekem slikarskem delu. Z naslednjimi trditvami kritično presodi, kako dober opazovalec si.
• Prepoznal sem zelo opazen toplo-hladni kontrast.
• Uporabljeni odtenki predstavljajo izrazit svetlo-temni kontrast.
• Slika vsebuje komplementarni par: rdeča-zelena.
• Zastopan je tudi količinski kontrast, saj sta rdeča in zelena prisotni v približno enaki količini.
• Opazim različno nasičenost rdeče barve; najprej je čista, nato je mešana s črno barvo, ki ji odvzema barvno moč.
Si uspel opaziti vse navedene značilnosti?