Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Spoznali smo, da uporabljeni barvi delujeta zelo različno, kadar ju uporabimo v različnih količinah.
Nekatere barve so temne, hladne, včasih kar turobne. Pripisujemo jim občutke žalosti, umirjenosti, hladu. Takšne barve delujejo tudi bolj oddaljeno in nedostopno. Na drugi strani poznaš živahne, svetle barve, ki delujejo bližje, veselo in žarijo.

Azad Karim, Tempeljski zakladi, 2008, akril na platnu

Ugotovili smo že, da ima vsaka barva svojo moč, ki je najizrazitejša, ko je čista, nasičena. To pomeni, da ni mešana z nobeno drugo barvo.
Pri slikanju običajno ne uporabljamo le ene barve, zato moramo paziti na kombinacije. Ni vseeno, katero barvo dodamo, saj moramo razmišljati tako o vidnem ravnovesju kot o učinkih barve.

 

O barvnih odnosih so likovni teoretiki ugotovili že marsikaj. Raziskali so, kako barve vplivajo druga na drugo.

Svetle in močne barve delujejo bližje kot temne in manj intenzivne. 

Kadar opazujemo enako veliki ploskvi različnih barv, bomo zaznali eno večjo kot drugo, najprej zaradi svetlosti.

 

Mark Rothko, Svetel oblak, temen oblak, 1957, olje na platnu

<NAZAJ
>NAPREJ40/125