Viri in literatura

style="color: black; font-weight: 600;" class="on"

13. Umetnost 19. stoletja

LITERATURA

1. Brejc, T., Umetnost na Slovenskem. Začetki modernizma: impresionizem, secesija, simbolizem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 1998.
2. Brejc, T., Realizem, impresionizem, postimpresionizem. Založila Narodna galerija, Ljubljana. 2006.
3. Brejc, T., Impresionizem in kritika. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Založila Narodna galerija, Ljubljana. 2008–2009.
4. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B., Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. ponatis. Državni izpitni center, Ljubljana. 2008.
5. Germ, M., Simbolika živali. Založba Modrijan, Ljubljana. 2006.
6. Golob, N., Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja, 4. natis. DZS, Ljubljana. 2006.
7. Kambič, M., Slovenski fotoimpresionizem. Skica ob 150-letnici fotografije (1839–929). ZUZ, n. v. XXY, Ljubljana. 1989.
8. Komelj, M., Poteze; slovensko slikarstvo XX. Stoletja. Nova revija, Ljubljana. 1997.
9. Komelj, M., Obrazi; slovensko slikarstvo XIX. Stoletja. Nova revija, Ljubljana. 1999.
10. Lampič, P., Fotografija in stil, premene v mediju od realizma do modernizma. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. 2000.
11. Menaše, L., Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
12. Mizerit, A., Biografije umetnikov. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Založila Narodna galerija, Ljubljana. 2008–2009.
12. Mikuž, J., 1890–1920: francoski impresionizem kot kontekst in kot kanon. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Založila Narodna galerija, Ljubljana. 2008–2009.
13. Parker G., Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1997.
14. Rosenblum, R., Janson, H. W., Art of the Nineteenth Century. Painting and Sculpture, London. 1984.
15. Stopar, I., Umetnost na Slovenskem. Likovno snovanje v 19. stoletju. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.
16. Sluga, M., Atlas evropske zgodovine. Založba Slovenska knjiga, Ljubljana. 1999.
17. SOSIČ, S., Avgust Berthold: fotograf z začetka stoletja. Založba Rokus Ljubljana. 1997.
18. SOSIČ, S., Fotograf Avgust Berthold, slovenski impresionist. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Založila Narodna galerija, Ljubljana. 2008–2009.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Jacques Louis David. 1800. Napoleon na prelazu sv. Bernarda. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 9:09]. (V javni lasti).
1.2. Turner, William. 1844. Dež, para in hitrost. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 1. 2015; 11:44]. (V javni lasti).
2.1. - 2.3. Louis David, Jacques. 1784-1785. Prisega Horacijev. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:25]. (V javni lasti).
2.4. Louis David, Jacques. 1805-1807. Kronanje Jožefine. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:28]. (V javni lasti).
2.5. Louis David, Jacques. 1793. Umorjeni Marat. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:30]. (V javni lasti).
2.6. Louis David, Jacques. 1799. Intervencija Sabink. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 4. 2015; 12:30]. (V javni lasti).
2.7. Louis David, Jacques. 1800. Portret dame Récamie. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 4. 2015; 12:35]. (V javni lasti).
2.8. Louis David, Jacques. 1800. Napoleon na prelazu sv. Bernarda. Wikimedia. [Pridobljeno 17.6.2014; 9.09]. (V javni lasti).
2.9. Kavčič, Franc. 1801. Fokion z ženo in bogato Jonko. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 9:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
3.1. Tominc, Jožef. 1835. Dr. Frušić z družino. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
4.1. Nicéphore Niepce, Joseph. 1826. Pogled z okna na posestvo Le Gras. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 10:20]. (V javni lasti).
4.2. Homer, Winslow. 1868. Umetniki med ustvarjanjem. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 1. 2015; 12:52]. (V javni lasti).
4.3. Rousseau, Théodore. okoli leta 1850. Pogled na Barbizon. Wikipedia. [Pridobljeno 21. 1. 2015; 12:46]. (V javni lasti).
4.4. Courbet, Gustave. 1855. Slikarjev atelje. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
4.5. Franҫois Millet, Jean. 1857–1859. Avemarija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
4.6. Daumier, Honoré. 1834. Ulica Transnonain. Litografija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:18]. (V javni lasti).
4.7. Jean-Baptiste Camille Corot. 1868. Most v Nantesu. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:44]. (V javni lasti).
5.1. Kobilca, Ivana. 1889-1900. Poletje. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 14:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
5.2. Šubic, Jurij. 1890. Sadovnjak. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 8:52]. (V javni lasti).
5.3. Monet, Claude. 1872. Impresija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 15:28]. (V javni lasti).
6.1. Manet, Édouard. 1863. Zajtrk na travi. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:30]. (V javni lasti).
6.2. Manet, Édouard. 1863. Olimpija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:25]. (V javni lasti).
6.3. Manet, Édouard. Okoli leta 1882. Bar v Folies-Bergères. Fotografija: sailko. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:32]. (V javni lasti).
6.4. Manet, Édouard. 1875. Veliki Kanal. Benetke. Wikipedia. [Pridobljeno 22. 2. 2015; 11:46]. (V javni lasti).
6.5. Monet, Claude. 1916. Lokvanji. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:51]. (V javni lasti).
6.6. Monet, Claude. 1877. Postaja Saint-Lazare. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:58]. (V javni lasti).
6.7. Monet, Claude. 1873. Makovo polje. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 2. 2015; 11:52]. (V javni lasti).
6.8. Renoir, Pierre Auguste. 1876. Le Moulin de la Galette. Zajtrk na travi. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 17:06]. (V javni lasti).
6.9. Renoir, Pierre Auguste. 1876. Gugalnica. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 17:08]. (V javni lasti).
6.10. Degas, Edgar. okoli leta 1877. Zvezda. Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 9:08]
7.1. Jakopič, Rihard. Okoli leta 1900. Mesečina. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 9:18]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d).
7.2. Sternen, Matej. 1909. Na divanu. Fotografija: Freeparking. 2005. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 9:01]. (CC BY 2.0).
7.3. Grohar, Ivan. 1907. Sejalec. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 8:56]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
7.4. Seurat, Georges. 1884–1886. Nedeljsko popoldne na otoku La Frande Jatte. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 10:41]. (V javni lasti).
8.1. Moreau, Gustave. Okoli leta 1876. Saloma ali Prikazen. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:01]. (V javni lasti).
8.2. Redon, Odilon. 1898–1900. Kiklop. Fotografija: Cactus.man. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:03]. (V javni lasti).
8.3. Munch, Edvard. 1893. Krik. Fotografija: Ian Burt. 2006. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:05]. (CC BY 2.0).
9.1. de Goya, Francisco. 1798–1805. Gola Maja. Fotografija: Frank Kovalchek. 2009. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:46]. (CC BY 2.0).
9.2. Delacroix, Eugène. 1830. Svoboda vodi ljudstvo. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:33]. (V javni lasti).
10.1. Géricault, Théodore. 1818–1819. Splav Meduze. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:32]. (V javni lasti).
10.2. Signac, Paul. leto 1890. Portret Félixa Fénéona. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 10:52]. (V javni lasti).
10.3. Redon, Odilon. 1910. Portret Violette Heymann. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 6. 2014; 12:34]. (V javni lasti).
10.4 Franҫois Millet, Jean. 1857–1859. Avemarija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
10.5 Louis David, Jacques. 1784–1785. Prisega Horacijev. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:25]. (V javni lasti).
10.6 Monet, Claude. 1916. Lokvanji. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 16:51]. (V javni lasti).
10.7. Jacques Louis David. 1805–1807. Kronanje Jožefine. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12.28]. (V javni lasti).
11.1. van Gogh, Vincent. 1890. Žitno polje s krokarji. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 11:07]. (V javni lasti).
11.2. Géricault, Théodore. 1818–1819. Splav Meduze. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:32]. (V javni lasti).
11.3. Friedrich, Caspar David. 1809. Menih na morski obali. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:37]. (V javni lasti).
11.4. Constable, John. 1821. Seneni voz. Fotografija: John Constable. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:40]. (V javni lasti).
11.5. de Goya, Francisco. 1814. Tretji maj 1808; streljanje upornikov. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:54]. (V javni lasti).
11.6. Turner, William. 1840. Ladja s sužnji. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 13:50]. (V javni lasti).
12.1. Puhar, Janez. Okoli leta 1848. Avtoportret. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 4. 2015; 9:14]. (Objavljeno z dovoljenem Delo d.d.).
12.2. Berthold, Avgust. 1905–1907. Breze. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 6. 2014; 9:54]. (V javni lasti).
13.1. Berthold, Avgust. 1906. Sejalec. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 6. 2014; 9:48]. (V javni lasti).
13.2. Grohar, Ivan. 1907. Sejalec. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 6. 2014; 9:49]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).

Video posnetek
1.1. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Zgodovinski slogi, Slikarstvo 19. Stoletja. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 1. 2 .2015; 21:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videoposnetku: Ludwig van Beethoven. Laender v C molu. Okoli leta 1803. Avtorske pravice; Kevin MacLeod (incompetech.com). Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 8:48]. (CC BY 2.0).
Slike v videoposnetku Zgodovinski slogi, Slikarstvo 19. Stoletja:
1.1.a. Louis David, Jacques. 1784–1785. Prisega Horacijev. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 12:25]. (V javni lasti).
1.1.b. Louis David, Jacques. 1800. Napoleon na prelazu sv. Bernarda. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 9:09]. (V javni lasti).
1.1.c. Kavčič, Franc. 1801. Fokion z ženo in bogato Jonko. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 9:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
1.1.d. Géricault, Théodore. 1818-1819. Splav meduze. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 9:40]. (V javni lasti).
1.1.e. de Goya, Francisco. 1814. Tretji maj 1808: streljanje upornikov. Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:32]. (V javni lasti).
1.1.f. William Turner, 1842, Snežni vihar na morju. Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:35]. (V javni lasti).
1.1.g. Millet, Jean Franҫois. 1857–1859. Avemarija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
1.1.h. Nicéphore Niepce, Joseph. 1826. Pogled z okna na posestvo Le Gras. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 10:20]. (V javni lasti).
1.1.i. Kobilca, Ivana. 1889-1900. Poletje. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 14:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).
1.1.j. Monet, Claude. 1872. Impresija. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 15:28]. (V javni lasti).
1.1.k. Degas, Edgar. Okoli leta 1877. Zvezda. Fotografija: Jean-Pierre Dalbéra. Flickr. [Pridobljeno 26. 6. 2014; 17.20]. (CC BY 2.0).
1.1.l. Sternen, Matej. 1909. Na divanu. Fotografija: Freeparking. 2005. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 9:01]. (CC BY 2.0).
1.1.m. Seurat, Georges. 1884–1886. Nedeljsko popoldne na otoku La Frande Jatte. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 10:41]. (V javni lasti).
1.1.n. de Toulouse-Lautrec, Henri. 1891. La Goulue (litografija). Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 11:52]. (V javni lasti).
1.1.o. Cézanne, Paul. 1898–1905. Velike kopalke. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 11:40]. (V javni lasti).
1.1.p. Moreau, Gustave. Okoli leta 1876. Saloma ali Prikazen. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:01]. (V javni lasti).
1.1.r. Redon, Odilon. 1898–1900. Kiklop. Fotografija: Cactus.man. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:03]. (V javni lasti).
1.1.s. Munch, Edvard. 1893. Krik. Fotografija: Ian Burt. 2006. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:05]. (CC BY 2.0).
3.1. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Romantika, Slikarstvo prve polovice 19. stoletja. Glas: Breda Gruden Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 2. 2 .2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Romantika, Slikarstvo prve polovice 19. stoletja:
3.1.a. Géricault, Théodore. 1817. Ulov divjega konja. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:09]. (V javni lasti).
3.1.b. Géricault, Théodore. 1818-1819. Splav meduze. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 9:54]. (V javni lasti).
3.1.c. Delacroix, Eugène. 1827. Sardanapalova smrt. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:12]. (V javni lasti).
3.1.d. Delacroix, Eugène. 1830. Svoboda vodi ljudstvo. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:14]. (V javni lasti).
3.1.e. Friedrich, Caspar David. 1809. Menih na morski obali. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:18]. (V javni lasti).
3.1.f. Constable, John. 1823. Pogled na katedralo v Salisburyju. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:23]. (V javni lasti).
3.1.g. . Constable, John. 1821. Seneni voz. Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:27]. (V javni lasti).
3.1.h. Turner, William. 1842. Snežni vihar na morju. Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:35]. (V javni lasti).
3.1.i. Turner, William. 1839. Zadnja vožnja bojne ladje Temeraire. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:37]. (V javni lasti).
3.1.j. de Goya, Francisco. 1798–1805. Gola Maja. Fotografija: Frank Kovalchek. 2009. Flickr. [Pridobljeno 27. 6. 2014; 13:46]. (CC BY 2.0).
3.1.k. de Goya, Francisco. 1814. Tretji maj 1808: streljanje upornikov. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 10:32]. (V javni lasti).
8.1. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Postimpresionizem, Slikarsko gibanje konec 19. stoletja. Glas: Breda Gruden Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 3. 2 .2015; 08:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Postimpresionizem, Slikarsko gibanje konec 19. stoletja:
8.1.a. van Gogh, Vincent. 1888. Avtoportret z obrito glavo. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:45]. (V javni lasti).
8.1.b. van Gogh, Vincent. 1888. Sončnice. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:48]. (V javni lasti).
8.1.c. van Gogh, Vincent. 1889. Zvezdna noč. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:50]. (V javni lasti).
8.1.d. Gauguin, Paul. 1889. Rumeni Kristus. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:52]. (V javni lasti).
8.1.e. Gauguin, Paul. 1891. Zdrava, Marija! Wikipedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:54]. (V javni lasti).
8.1.f. Gauguin, Paul. 1897. Od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo? Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:56]. (V javni lasti).
8.1.g. de Toulouse Lautrec, Henri. 1891. La Goulue. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 13:59]. (V javni lasti).
8.1.h. de Toulouse Lautrec, Henri. 1892-1893. Japonski divan. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 14:03]. (V javni lasti).
8.1.i. Cézanne, Paul. 1895. Tihožitje s košaro in jabolki. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 14:05]. (V javni lasti).
8.1.j. Cézanne, Paul. 1898-1905. Velike kopalke. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 1. 2015; 14:07]. (V javni lasti).

LITERATURA

1. Eismann Stephem, F., in dr.. Nineteenth Century Art. A Critical History. London. 2007.
2. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B..Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. ponatis. Državni izpitni center, Ljubljana. 2008.
3. Golob, N., Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis., DZS, Ljubljana. 2006.
4. Koch, W., Umetnost stavbarstva. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1999.
5. Menaše, L., Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
6. Mizerit, A., Biografije umetnikov. Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Založila Narodna galerija, Ljubljana, 2008-2009.
7. Parker G., Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1997.
8. Rosenblum, R., Janson, H. W., Art of the Nineteenth Century. Painting and Sculpture, London. 1984.
9. Stopar, I., Umetnost na Slovenskem. Likovno snovanje v 19. stoletju, Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.
10. Sluga, M., Atlas evropske zgodovine. Založba Slovenska knjig, Ljubljana, 1999.
11.Stephen F. Eisenman in dr., Nineteenth- Century Art. A Critical History, London. 2007.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Canova, Antonio. 1803-1806. Napoleon Bonaparte. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 9:22]. (CC BY 3.0).
1.2. Gotthard Langhans, Karl. 1788-1791. Brandenburška vrata. Berlin. Nemčija. Fotografija: Norbert Aepli. Wikimedia. [Pridobljeno 18.11.2014; 8:51]. (CC BY 2.5).
1.3. Hine, Lewis. Otroško delo v Maconu, Georgia, ZDA. 1909. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 10:19]. (V javni lasti).
1.4. Emoscopes. Delovanje trivaljnega parnega stroja. 2005. Wikipedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 10:10]. (V javni lasti).
2.1. Canova, Antonio. 1786-1793. Amor in Psihe. Fotografija: Siren-Com. 2005. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 11:53]. (V javni lasti).
2.2. Canova, Antonio. 1808. Paolina Borghese. Fotografija: Andrea Puggioni. 2005. Flickr [Pridobljeno 17. 6. 2014; 11:58]. (CC BY 2.0).
2.3. Canova, Antonio. Okoli leta 1800. Perzej z Meduzino glavo. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 10:45]. (V javni lasti).
2.4. Rude, Franҫois. 1833-1836. Marseljeza ali odhod prostovoljcev iz leta 1792. Slavolok zmage. Pariz. Fotografija: Michal Osmenda. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 18:24]. (CC BY 2.0).
2.5. Bernini, Gian Lorenzo. 1671. Ludovica Albertoni. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 11. 2014; 9:38]. (V javni lasti).
3.1. Dalou, Aime Jules. 1874. Portret Dorothy Heseltine. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:09]. (V javni lasti).
3.2. Zajec, Ivan. 1903-1905. Prešernov spomenik, Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 19:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. Berneker, FranC. 1910. Spomenik Primoža Trubarja. Fotografija: Ziga. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 11. 2014; 9:49]. (V javni lasti).
3.4. Gangl, Alojzij. 1888-1889. Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.5. Degas, Edgar. 1879. Mlada balerina. Fotografija: M.T. Abraham Center. 2013. Wikipedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 13:26]. (CC BY 3.0).
3.6. Degas, Edgar. 1885. Španski ples. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 13:30]. (V javni lasti).
4.1. Sufflot, Jacques-Germain. 1758-1789. Panteon. Pariz, Francija. Fotografija: Mbtz. 2011. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 10:37]. (CC BY 3.0).
4.2. Percier, Charles., Fontaine, Léonard. 1806-1836. Slavolok zmage. Pariz, Francija. Fotografija: herryway. 2012. Pixabay [Pridobljeno 17. 6. 2014; 11:47]. (V javni lasti).
4.3. L'Enfant, Pierre-Charles. 1791-1793. Kapitol. Washington DC, ZDA. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Dollmann, Riedel. 1869-1892. Neuschwanstein. Neuschwanstein pri Füssnu. Fotografija: Holgi. 2012. Pixabay. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 10:59]. (V javni lasti).
4.5. Barry, Charles. 1836-1855. Parlament. London. Fotografija: Mgimelfarb. 2008. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 11:03]. (V javni lasti).
4.6. Semper, Gottfried., von Hasenauer, Karl Freiherr. 1872-1891. Umetnostnozgodovinski muzej. Dunaj. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 13. 9. 2013; 11:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.7. Garnier, Charles. 1862-1875. Opera. Pariz. Fotografija: Juanedc. 2011. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 11:08]. (CC BY 2.0).
5.1. Eiffel, Gustave. 1889. Eifflov stolp. Pariz, Francija. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:54]. (V javni lasti).
5.2. Galerija strojev. 1889. Pariz, Francija. Fotografija: Louis Rousselet. 1889. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:58]. (V javni lasti).
5.3. Sullivan, Louis. 1890-1891. Wainwrightov nebotičnik. St. Louis, Missouri, ZDA. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:58]. (V javni lasti).
5.4. Rau, Peter. Slika za aplet - sestavi most. 2014. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 11:07]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Labrouste, Henri. 1838-1850. Bibliothèque Sainte-Geneviève. Pariz, Francija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 15:09]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Rodin, Auguste. 1880. Mislec. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 12:04]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Canova, Antonio. 1776. Amor in psihe. Fotografija: Sharon Mollerus. 2009. Flickr [Pridobljeno 8. 7. 2014; 10:57]. (CC BY 2.0).
7.2. Canova, Antonio. Okoli leta 1804. Paris z jabolkom. Fotografija: ketrin1407. 2009. Flickr [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:04]. (CC BY 2.0).
7.3. Apolon Belvederski. Pozno 4. ali 1. stoletje pr. n. št. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2009. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:04]. (V javni lasti).
7.4. Antonio Canova. Okoli leta 1800. Plesalka. Fotografija: sailko. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:16]. (CC BY 3.0).
7.5. Miloška Venera. 190-130 pr. n. št. Fotografija: Jastrow. 2007. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:21]. (V javni lasti).
7.6. Gangl, Alojz. 1903. Janez Vajkard Valvasor. Fotografija: Sl-Ziga. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 11. 2014; 10:36]. (V javni lasti).
7.7. Rodin, Auguste. 1917. Victor Hugo. Fotografija: Sharon Mollerus. Flickr. [Pridobljeno 18. 11. 2014; 10:43]. (CC BY 2.0).
8.1. Rodin, Auguste. 1886-1888. Calaijski meščani. Fotografija: dalbera. 2011. Wikimedia [Pridobljeno 2. 2. 2015; 12:06]. (CC BY 2.0).
8.2. Rodin, Auguste. 1886-1888. Burghers of Calais London. Fotografija: Adrian Pingstone. 2004. Wikimedia. [Citirano 18. 11. 2014; 12:06]. (Citat).
9.1. von Schmidt, Friedrich. 1872-1883. Mestna hiša. Dunaj, Avstrija. Fotografija: Gryffindor. 2006. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 16:14]. (CC BY 3.0).
9.2. Stolnica Naše gospe (Notre Dame). 1163-1260. Pariz, Francija. Pixabay. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:51]. (V javni lasti).
9.3. von Ferstel, Heinrich. 1879. Votivna cerkev. Dunaj. Fotografija: Gryffindor. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:54]. (CC BY 2.5).
9.4. New York. Fotografija: Samuel Gottscho. 1932. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 16:39]. (V javni lasti).
9.5. Načrt mesta New York. Fotografija: Hardy John. 1807. Wikimedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 16:45]. (V javni lasti).

Videoposnetek
1.1. Brata Lumier, 1895, Prihod vlaka na železniško postajo La Ciotat. Arrival of a Train at La Ciotat (The Lumière Brothers, 1895). Posnetek: Benito Vega. Vimeo. [Citirano 18. 2. 2015; 9:52]. (Citat).
3.1. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Auguste Rodin. Glas: Breda Gruden Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 2. 2 .2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Auguste Rodin:
3.1.a. Signature of Auguste Rodin (1840-1917). Fotografija: Daniel Schwen. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 13:53]. (V javni lasti).
3.1.b. Steichen, Edward. 1911. Portret kiparja Augusta Rodina. Wikipmedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 14:05]. (V javni lasti).
3.1.c. Rodin, Auguste. 1917. Vrata pekla. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 14:06]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.d. Rodin, Auguste. 1917. Vrata pekla. National Museum of Western Art Ueno Taito-ku Tokyo Japan. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 14:02]. (V javni lasti).
3.1.e. Rodin, Auguste. 1886-1888. Calaijski meščani. Fotografija: dalbera. 2011. Wikimedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 12:06]. (CC BY 2.0).
3.1.f. Rodin, Auguste. 1901-1904. Poljub. Fotografija: Barbara Kotnik. [Citirano 19. 12. 2014; 14:08]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.g. Rodin, Auguste. 1901-1904. Poljub. Fotografija: Yair Haklai. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 14:13]. (Citat).
3.1.h. Rodin, Auguste. 1898. Honore de Balzac. Fotografija: dalbera. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 14:23]. (CC BY 2.0).
3.1.i. Rodin, Auguste. 1880-1881. Mislec. Fotografija: AndrewHorne. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 12. 2014; 13:27]. (V javni lasti).
6.1. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Zgodovinski slogi. Arhitektura 19. stoletja. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 2. 2 .2015; 21:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 6.1. Ludwig van Beethoven. Laender v C molu. okoli leta 1803. Avtorske pravice: Kevin MacLeod (incompetech.com). Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 8:48]. (CC BY 2.0).
Slike v videoposnetku Zgodovinski slogi. Arhitektura 19. stoletja:
6.1.a. Sufflot, Jacques-Germain. 1758-1789. Panteon. Pariz, Francija. Fotografija: Mbtz. 2011. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 10:37]. (CC BY 3.0).
6.1.b. Percier, Charles. Fontaine, Léonard. 1806-1836. Slavolok zmage. Pariz, Francija. Fotografija: herryway. 2012. Pixabay [Pridobljeno 17. 6. 2014; 11:47]. (V javni lasti).
6.1.c. L'Enfant, Pierre-Charles. 1791-1793. Kapitol. Washington DC, ZDA. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.d. Barry, Charles. 1836-1855. Parlament. London. Fotografija: Mgimelfarb. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 11:03]. (V javni lasti).
6.1.e. Riedel-Dollmann. 1869-1892. Neuschwanstein. Neuschwanstein pri Füssnu. Fotografija: Holgi. 2012. Pixabay. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 10:59]. (V javni lasti).
6.1.f. Garnier, Charles. 1862-1875. Opera. Pariz. Fotografija: Peter Rivera. 2009. Wikmpedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 11:08]. (CC BY 2.0).
6.1.g. Eiffel, Gustave. 1889. Eifflov stolp. Pariz, Francija. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:54]. (V javni lasti).
6.1.h. Sullivan, Louis. 1890-1891. Wainwrightov nebotičnik. St. Louis, Missouri, ZDA. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:58]. (V javni lasti).
6.1.i. Rousselet, Louis. Galerija strojev. 1889. Pariz, Francija. Fotografija: Louis Rousselet. 1889. Wikimedia. [Pridobljeno 7. 7. 2014; 14:58]. (V javni lasti).
6.2. Kotnik, Barbara. Rau, Peter. Zgodovinski slogi. Kiparstvo 19. stoletja. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 2. 2 .2015; 22:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 6.2. Ludwig van Beethoven. Laender v C molu. Okoli leta 1803. Avtorske pravice: Kevin MacLeod (incompetech.com). Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 8:48]. (CC BY 2.0).
Slike v videoposnetku Zgodovinski slogi. Kiparstvo 19. stoletja:
6.2.a. Canova, Antonio. 1786-1793. Amor in Psihe. Fotografija: Siren-Com. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 6. 2014; 11:53]. (V javni lasti).
6.2.b. Canova, Antonio. Okoli leta 1800. Plesalka. Fotografija: sailko. Wikipedia [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:16]. (CC BY 2.5).
6.2.c. Canova, Antonio. Okoli leta 1804. Paris z jabolkom. Fotografija: ketrin1407. 2009. Flickr [Pridobljeno 8. 7. 2014; 11:04]. (CC BY 2.0).
6.2.d. Canova, Antonio. Okoli leta 1800. Perzej z Meduzino glavo. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 10:45]. (V javni lasti).
6.2.e. Rude, Franҫois. 1833-1836. Marseljeza ali odhod prostovoljcev iz leta 1792. Slavolok zmage. Pariz. Fotografija: Michal Osmenda. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 18:24]. (CC BY 2.0).
6.2.f. Zajec, Ivan. 1903-1905. Prešernov spomenik, Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 19:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2.g. Dalou, Aime Jules. 1874. Portret Dorothy Heseltine. Fotografija: Daderot. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:09]. (V javni lasti).
6.2.h. Berneker, Fran. 1910. Spomenik Primoža Trubarja. Fotografija: Ziga. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 18.11.2014; 9:49]. (V javni lasti).
6.2.i. Gangl, Alojzij. 1888-1889. Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 6. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2.j. Degas, Edgar. 1879. Mlada balerina. Fotografija: M.T. Abraham Center. 2013. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 13:26]. (CC BY 3.0).
6.2.k. Degas, Edgar. 1885. Španski ples. The Spanish Dance, bronze. Ackland Museum, Chapel Hill, North Carolina, United States of America. 2008. Wikimedia. [Citirano 1. 7. 2014; 13:30]. (Citat).
6.2.l. Rodin, Auguste. 1901-1904. Poljub. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2.m. Rodin, Auguste. 1917. Vrata pekla. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 1. 7. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

14. Umetnost 20. stoletja

LITERATURA

1. A History of Modern Art. H. H. Arnason. M. F. Prather. Thames and Hudson. 1998.
2. Art Today. E. L. Smith. Mondadori-Kodansha. 1976.
3. The Art Book. Phaidon press. 1994.
4. History of Art. H. W. Janson. Harry N. Abrams. 1982.
5. Art and Visual Perception. Rudolf Arnheim. FLU. 1981.
6. A Concise History of Modern Sculpture. Herbert Read. Thames and Hudson. 1979.
7. A Concise History of Modern Painting. Herbert Read. Thames and Hudson. 1979.
8. Slikarski pravci XX veka. Lazar Trifunović. Jedinstvo. 1982.
9. Maljevič, Slobodan Miljušković. SKC. 1980.
10. Likovna teorija. Nina Šuštaršič. Milan Butina. Klavdij Zornik. Iris Skubin. Blaž de Gleria. Debora. 2004.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Monet, Claude. 1894. La cathedrale de Rouen. Fotografija: Sharon Mollerus. Musée d'Orsay, Paris, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
1.2. Monet, Claude. 1894. La cathedrale de Rouen. Fotografija: Sharon Mollerus. Musée d'Orsay, Paris, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:37]. (CC BY 2.0).
2.1. Matisse, Henri. Ples (The Dance). 1910. State Hermitage Museum. Saint Petersburg, Russia. Wikimedia. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 10:00]. (V javni lasti).
2.2. Kirchner, Ernst Ludwig. Avtoportret z modelom. 1910. Fotografija: KUUNSTKUULTUR. Hamburger Kunsthalle, Hamburg, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 10:05]. (CC BY 2.0).
2.3. Braque, Georges. 1909. The Church of Carrières-Saint-Denis. Fotografija: Roger. 2011. Tate, London, UK. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 15:25]. (CC BY 2.0).
2.4. Cézanne, Paul. 1898–1905. Les Grandes Baigneuses. Fotografija: DcoetzeeBot. National Gallery, London, UK. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 15:40]. (V javni lasti).
2.5. Picasso, Pablo. Avignonske gospodične (Les Demoiselles d'Avignon). 1936. Fotografija: Playing Futures. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 10:23]. (CC BY 2.0).
2.6. Kandinski, Vasilij. Murnau View With Railway And Castle (Pogled na Murnau z železnico in trdnjavo). 1909. Fotografija: Sharon Mollerus. Munich, Stadtische Galerie in Lenbach, Germany. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 11:30]. (CC BY 2.0).
2.7. Kandinski, Vasilij. Improvisation 26 (Improvizacija 26). 1912. Fotografija: Sharon Mollerus. Munich, Stadtische Galerie in Lenbach, Germany. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 11:33]. (CC BY 2.0).
3.1. Mondrian, Piet. Jablana. 1908/09. Fotografija: Sharon Mollerus. DoMA, Dallas, Texas, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 11:43]. (CC BY 2.0).
3.2. Mondrian, Piet. Kompozicija v rjavem in sivem II. 1913. Fotografija: Sharon Mollerus. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 11:50]. (CC BY 2.0).
3.3. Mondrian, Piet. Kompozicija v rdeči modri in beli: II. 1937. Fotografija: Gautler Poupeau. Centre Pompidou, Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 11:53]. (CC BY 2.0).
3.4. Malevich, Kazimir. Črni kvadrat. 1923. Fotografija: Thuresso. Ruski muzej, Sankt Peterburg, Rusija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 12:30]. (V javni lasti).
3.5. Duchamp, Marcel. Bicycle Wheel, Kolo (od bicikla). 1913. Fotografija: JasonParis. Philadelphia Museum of Art, Philadelphia, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 12:25]. (CC BY 2.0).
3.6. Dalí, Salvador. Vztrajnost spomina (The Persistence of Memory). 1931. Fotografija: Tony Hisgett. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 15:30]. (CC BY 2.0).
3.7. Magritte, René. Rdeči model (Le Model Rouge). 1935. Fotografija: Playing Futures. Centre Georges Pompidou, Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 14:28]. (CC BY 2.0).
4.1. Pollock, Jackson. Številka 1 (Lavender Mist / Sivkine meglice). 1950. Fotografija: Cliff. National Gallery of Art, Washington, DC., ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 15:30] 4.2. Rothko, Mark. Številka 10. 1950. Fotografija: Esther Westerveld. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 15:35]. (CC BY 2.0).
4.3. Klein, Yves. Antropometrija v modrem. 1960. Fotografija: Gautler Poupeau. Centre Georges Pompidou, Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:20]. (CC BY 2.0).
4.4. Klein, Yves. Antropometrija v modrem. 1960. Fotografija: Gautler Poupeau. Centre Georges Pompidou, Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:30]. (CC BY 2.0).
4.5. Klein, Yves. Antropometrija 40. 1961. Fotografija: Playing Futures. Zasebna kolekcija, Švica. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:45]. (CC BY 2.0).
4.6. Beuys, Joseph. Polstena obleka (Felt suit). 1970. Fotografija: lightsgoingon. Tate, London, Združeno Kraljestvo. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:35]. (CC BY 2.0).
4.7. Vasarely, Victor. Vega-Gyongly-2. 1971. Fotografija: Ian Burt. Zasebna kolekcija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:40]. (CC BY 2.0).
4.8. Warhol, Andy. Dvojni Elvis (Double Elvis). 1963. Fotografija: Yamaira Muniz. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:45]. (CC BY 2.0).
4.9. Oldenburg, Claes. Kljukica za perilo (Clothes Pin). 1976. Fotografija: FaceMePLS. Philadelphia, Philadelphia, ZDA. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 16:55]. (CC BY 2.0).
4.10. Close, Chuck. Nat. 1971. Fotografija: Cliff. National Gallery of Art, Washington, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 17:03]. (CC BY 2.0).
5.1. Polke, Sigmar. Upanje je: želja, da vlečeš oblake (Hope is: Wanting to Pull Clouds). 1992. Fotografija: Cliff. National Gallery, Washington, DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 17:05]. (CC BY 2.0).
5.2. Harring, Keith. Tuttomondo. 1989. Fotografija: Scott Brenner. Sv. Anton, Pisa, Italija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 17:20]. (CC BY 2.0).
5.3. Palladino, Mimo. Hortus Conclusi. 1992. Fotografija: hillman54. San Domenico, Benveneto, Italija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 17:33]. (CC BY 2.0).
5.4. Koons, Jeff. Pes iz balona, rumeni (Baloon Dog, yellow). 1994 - 2000. Fotografija: missvancamp. Metropolitan Museum of Art, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
5.5. Koons, Jeff. Mladiček iz rož (Flower Puppy). 1992. Fotografija: Sébastien Bertrand. The Guggenheim Museum, Bilbao, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:33]. (CC BY 2.0).
5.6. Weiwei, Ai. Pravljica. 2007. Fotografija: A-C-K. Dokumenta 12, Kassel, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:39]. (CC BY 2.0).
5.7. Weiwei, Ai. Predloga. 2007. Fotografija: Wolfgang Staudt from Saarbruecken, Germany. Wikimedia. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:39]. (CC BY 2.0).
5.8. Iveković, Sanja. Iščem mamino številko. 2007. Fotografija: Julian Stallabrass. Dokumenta 12, Kassel, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:43]. (CC BY 2.0).
5.9. Whiteread, Rachel. Knjižnica brez imena ali spomenik holokavstu, Dunaj. 2000. Fotografija: Željko Opačak. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:47]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Behrens, Peter. AEG Turbine Factory. 1908 - 1909. Fotografija: IK's World Trip . Berlin, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:48]. (CC BY 2.0).
6.2. Rietveld, Gerrit. The Rietveld Schröder House. 1924. Fotografija: frm_tokyo. Utrecht, Nizozemska. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:50]. (CC BY 2.0).
6.3.Gropius, Walter. Bauhaus. 1925 - 1926. Fotografija: gaku. Dessau, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:53]. (CC BY 2.0).
6.4. Le Corbusier. Villa Savoye. 1929 - 1931. Fotografija: Omar Bárcena. Poissy, Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 18:57]. (CC BY 2.0).
6.5. Mies van der Rohe, Ludwig. Barcelona Pavilion. 1929. Fotografija: Turol Jones. Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:03]. (CC BY 2.0).
6.6. Lloyd Wright, Frank. Fallingwater. 1937. Fotografija: Duane Wessels. Mill Run, Pennsylvania, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:10]. (CC BY 2.0).
6.7. Niemeyer, Oscar. Brazilski nacionalni kongres. 1956. Fotografija: kathia shieh. Congress of Brazil, Brasília, Brazil. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:15]. (CC BY 2.0).
6.8. Saarinen, Eero. TWA Flight Center at JFK International Airport, NYC, ZDA. 1962. Fotografija: Glenn Beltz. NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:20]. (CC BY 2.0).
6.9. Rogers, Richard in Piano, Renzo. Centre Georges Centre Georges Pompidou (Beaubourg). 1972 - 1976. Fotografija: Jean-Pierre Dalbéra. Pariz, Francija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:30]. (CC BY 2.0).
6.10. Johnson, Philip in Burgee, John. Vrata Evrope (Puerta de Europa). 1989. Fotografija: Rick Ligthelm. Madrid, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:35]. (CC BY 2.0).
6.11. Herzog & de Meuron. Pekinški nacionalni stasion (Ptičje gnezdo). 2008. Fotografija: Fabio Achilli. Peking, Kitajska. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:40]. (CC BY 2.0).
6.12. Breuer, Marcel. Wassily Chair. 1925 – 1926. Fotografija: Antonio Campoy. Bauhaus, Dessau, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:43]. (CC BY 2.0).
6.13. Černigoj, August. Stepančič, Edvard. Carmelich, Giorgio. Vlah, Josip. 1927. Tržaški konstruktivistični ambient /rekonstrukcija/. Fotografija: arhiv San Francisco Museum of Modern Art. Delo d.d. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.14. Stupica, Gabrijel. Atelje. 1962. FotografIJA: Dejan Habicht, Matija Pavlovec/Moderna galerija. Delo d.d. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.15. Slak Đoka, Jože. Povšetova mast bi fri. 1984. Fotografija: Arhiv MG. Delo d.d. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 19:58]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.16. Irwin. Ambasada Moskva. 1992. FotografIJA: Arhiv Irwin. Delo d.d. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:12]. (CC BY 2.0).
7.2. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:13]. (CC BY 2.0).
7.3. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:14]. (CC BY 2.0).
7.4. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:15]. (CC BY 2.0).
7.5. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:16]. (CC BY 2.0).
7.6. Picasso, Pablo. After Las Meninas. 1957. Fotografija: Playing Futures. Museu Picasso, Barcelona, Španija. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:17]. (CC BY 2.0).
7.7. Moore, Henry. Draped Reclining Mother and Baby. 1983. Fotografija: Peter Rivera. Botanical Garden, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:25]. (CC BY 2.0).
7.8. Moore, Henry. Draped Reclining Mother and Baby. 1983. Fotografija: Peter Rivera. Botanical Garden, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:30]. (CC BY 2.0).
8.1. Opačak, Željko. Zelenjava. 2014. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:33]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Opačak, Željko. Tihožitje. 2014. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.1. Riley, Bridget. 1964. Balm. Fotografija: Cliff. Smithsonian National Gallery of Art, Washington, DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
10.2. Riley, Bridget. Eat Your Heart Out. Fotografija: Bixentro. 2010. Flickr. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 18:50]. (CC BY 2.0).
10.3. Opačak, Željko. Stena. 2014. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 21:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.4. Opačak, Željko. Prometni znak. 2014. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 21:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).

Video posnetek
1.1. - 1.13. Opačak, Željko. Tihožitje. 2014. Montaža in priprava videov: Opačak Željko. [Pridobljeno: 8. 12. 2014; 20:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. H. H. Arnason, M. F. Prather, 1998, A History of Modern Art, Thames and Hudson.
2. E. L. Smith, Mondadori-Kodansha, 1976, Art Today.
3. Phaidon press, 1994, The Art Book.
4. Harry N. Abrams, H. W. Janson, 1982 History of Art.
5. Lazar Trifunović, 1982, Slikarski pravci XX veka, Jedinstvo.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Turrell, James. 1972. Projekt Roden krater. Arizona, ZDA. Wikipedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 18:30]. (V javni lasti).
1.2. Manzoni, Piero. 1961. Merda d'artista. Fotografija: Mark B. Schlemmer. Museo del Novecento Penone 1, Milano, Italija. ForFlickr, [Pridobljeno 8. 3. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
1.3. Warhol, Andy . 1962. Campbell's Soup Cans. Fotografija: Sharon Mollerus. MoMa, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
1.4. Oldenburg, Claes in Coosje van Bruggen. 2002. Cupid's bow. Fotografija: David McSpadden. San Francisco, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:35]. (CC BY 2.0).
2.1. Duchamp, Marcel. 1917. Fontana. Original je uničen, replika Tate Gallery, London, VB. Wikipedia. [Pridobljeno: 10. 9. 2014; 17:35]. (V javni lasti).
2.2. Levine, Sherrie. 1991. Fountain (After Marcel Duchamp). Fotografija: Applied Nomadology. Collection Walker Art Center, Minneapolis, MN, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:38]. (CC BY 2.0).
2.3. Debombourg, Baptiste. 2002. Fonatana iz Polybrick kock. Fotografija: Applied Nomadology. Last avtorja. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4.2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
2.4. Vasconcelos, Joana. 2001. Lestenec iz (damskih) vložkov. Fotografija: Željko Opačak. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.5. Vasconcelos, Joana. 2001. Lestenec iz (damskih) vložkov. Fotografija: Željko Opačak. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:42]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. Oppenheim, Méret. 1936. Zajtrk v krznu. Fotografija: Antonio Campoy. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 10. 8. 2014; 12:20]. (CC BY 2.0).
3.2. Opačak, Željko. Avtorska grafika. 2015. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. Opačak, Željko. Avtorska grafika. 2015. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Opačak, Željko. Avtorska grafika. 2015. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Smithson, Robert. 1970. Fotografija: Soren.harward. Rozel Point, Utah, ZDA. Wikipedia. [Citirano 12. 10. 2014; 08:00]. (Citat).
4.2. Holt, Nancy. 1976. Sun Tunnels. Calvin Chu. Utah, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 18:40]. (CC BY 2.0).
4.3. Ibarrola, Augustin. 2002. Totem. Fotografija: Retis. Bottrop, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:38]. (CC BY 2.0).
4.4. Ibarrola, Augustin. 2002. Totem . Fotografija: Retis. Bottrop, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:48]. (CC BY 2.0).
4.5. Ibarrola, Augustin. 2002. Totem . Fotografija: Retis. Bottrop, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:51]. (CC BY 2.0).
5.1. Christo. 1985. Wrapped Pont Neuf. Fotografija: Airair. Pariz, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 08:10]. (CC BY 2.5).
5.2. Kapoor, Anish. 2004 - 06. The Bean. Fotografija: vincent desjardins. Millenium Park, Chicago, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:53]. (CC BY 2.0).
5.3. Kapoor, Anish. 2004 - 06. The Bean. Fotografija: vincent desjardins. Millenium Park, Chicago, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
5.4. Chun Hua Catherine Dong. 2012. Le Double. Fotografija: Retis. Performans na festivalu Art Souterrain, Montreal, Kanada. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 19:06]. (CC BY 2.0).
5.5. Chun Hua Catherine Dong. 2012. Le Double. Fotografija: Retis. Performans na festivalu Art Souterrain, Montreal, Kanada. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 19:15]. (CC BY 2.0).
6.1. OHO. 1968. Triglav. Fotografija: Playing Futures: Applied Nomadology. Ljubljana, Slovenija. Flickr. [Pridobljeno 8. 8. 2014; 20:00]. (CC BY 2.0).
6.2. Abramović, Marina in Ulay. 1977. Imponderabilia. Fotografija: Mario Carbone. Bologna, Italija.Cave to canvas. [Citirano 9. 9. 2014; 19:00]. (Citat).
7.1. Gober, Robert. 1985. Slanted Sink. FaceMePLS. Fotografija: Cliff. National Gallery of Art, Washington DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 19:00]. (CC BY 2.0).
7.2. Kurpershoek, Reiner. 2002. Op zijn plaats. FaceMePLS. Fotografija: FaceMePLS. Odapark Venray, Nizozemska. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 19:20]. (CC BY 2.0).
7.3. Opačak Željko. Marko Markovič. 2009. Celje. [Pridobljeno 8. 8. 2014; 20:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.4. Opačak, Željko. Nebeško kraljestvo. Celje. 2010. Split. 2011. Ljubljana. 2013. [Pridobljeno 8. 8. 2014; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Opačak, Željko. Likalnik in žebljički. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno: 20. 10. 2014; 18:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Ankaran. Fotografija: Mrwho00tm. 2010. Wikipedia. [Pridobljeno: 9. 9. 2014; 18:00]. (V javni lasti).
9.2. Opačak, Željko. Park. 2014. [Pridobljeno: 8. 3. 2015; 18:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.1. Plečnik, Jože. 1932. Tromostovje. Fotografija: Jean-Pierre Dalbéra. Ljubljana, Slovenija. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 19:30]. (CC BY 2.0).

Video posnetek
1.1. Opačak, Željko. Sodobna umetnost. 2015. Priprava in montaža videa: Željko Opačak. 2015. [Pridobljeno: 8. 3. 2015; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 1.1. MacLeod, Kevin. Unity. 2014. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 19:50]. (CC BY 3.0).
2.1. Opačak, Željko. Simulacija prehoda predmeta iz stranišča. Fotografija in montaža: Željko Opačak. 2014. (Marcel Duchamp, 1917, Fontana). [Pridobljeno 3. 4. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 2.1. MacLeod, Kevin. Infinite Perspective. 2014. [Pridobljeno 7. 4. 2015; 21:00]. (CC BY 3.0).
2.2. Opačak, Željko. Allora in Calzadilla. 2011. Algoritem. [Pridobljeno 3. 4. 2015; 19:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Opačak, Željko. Look – Look. 2012. DLUC. Ljubljana. [Pridobljeno 3. 4. 2015; 21:18]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Duh, Matjaž. Tino Seghal. Brez naslova. Beneški bienale 2013. [Pridobljeno 10. 5. 2015; 21:18]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.1. Opačak, Željko. Skupina celjskih umetnikov. 1. 11. 2013. Komemoracija. Celje, Slovenija. [Pridobljeno: 8. 3. 2015; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

15. Umetnost zadnjih desetletij

LITERATURA

1. H. H. Arnason, M. F. Prather. A History of Modern Art. Thames and Hudson. 1998.
2. E. L. Smith, Mondadori-Kodansha. Art Today. 1976.
3. The Art Book. Phaidon press. 1994.
4. H. W. Janson, Harry N. Abrams. History of Art. 1982.
5. Rudolf Arnheim. Art and Visual Perception. FLU. 1981.
6. Nikolaj Pečenko, Arnold Marko. Digitalne videokamere. Pasadena. 2006.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. - 1.12. Opačak, Željko. Slike za aplet. 2014. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 18:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. in 2.2. Capa, Robert. 1936. La muerte de un miliciano. Historia Wiki. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 08:15]. (V javni lasti).
2.3. - 2.4. Lange, Dorothea. 1936. Migrant Mother. Fotografija: Soerfm. The Library of Congress, Washington, DC, ZDA. Wikipedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 20:20]. (V javni lasti).
3.1. Marclay's, Christian. The Clock. 2010. Fotografija: Alex Watkins. 2011. Flickr. [Pridobljeno: 30. 3. 2015; 10:12]. (CC BY 2.0).
3.2. Marclay's, Christian. The Clock. 2010. Fotografija: Alex Watkins. 2011. Flickr. [Pridobljeno: 30. 3. 2015; 10:17]. (CC BY 2.0).
3.3. Marclay's, Christian. The Clock. 2010. Fotografija: Alex Watkins. 2011. Flickr. [Pridobljeno: 30. 3. 2015; 10:19]. (CC BY 2.0).
4.1. Chen, Chieh-Jen. 2008-09. Empire's Borders. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 20:15]. (CC BY 2.0).
4.2. Chen, Chieh-Jen. 2008-09. Empire's Borders. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 20:20]. (CC BY 2.0).
4.3. Chen, Chieh-Jen. 2008-09. Empire's Borders. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 20:30]. (CC BY 2.0).
5.1. Opačak, Željko. Skica gibajoče figure. 2014. [Pridobljeno: 9. 8. 2014; 11:12]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Muybridge, Eadweard. 1872. The Horse in Motion. Fotografija: Davepape. The Library of Congress, Washington, DC, ZDA. Wikipedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 13:30]. (V javni lasti).
6.1. Estonian Foreign Ministry. 2008. Second Life I - 21.02.2008. Fotografija: Second Life I - 21.02.2008. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 11:25]. (CC BY 2.0).
6.2. Estonian Foreign Ministry. 2008. Second Life I - 21.02.2008. Fotografija: Second Life I - 21.02.2008. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 11:30]. (CC BY 2.0).
7.1. - 7.2. Doisneau, Robert. 1957. Giacometti v ateljeju. Playing Futures. 2011. Flickr. [Pridobljeno: 2. 2. 2015; 08:15]. (CC BY 2.0).
7.3. Ramo, Sara. 2008. Quase Cheio, Quase Cazio. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 12:12]. (CC BY 2.0).
7.4. Ramo, Sara. 2008. Quase Cheio, Quase Cazio. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 12:18]. (CC BY 2.0).
7.5. Ramo, Sara. 2008. Quase Cheio, Quase Cazio. Fotografija: Julian Stallabrass. 2009. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 12:20]. (CC BY 2.0).
8.1. Lange, Dorothea. 1936. Migrant Mother. Fotografija: Soerfm. The Library of Congress, Washington, DC, ZDA. Wikipedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 20:20]. (V javni lasti).
8.2. Capa, Robert. 1936. La muerte de un miliciano. Historia Wiki. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 08:15]. (V javni lasti).
9.1. - 9.4. Opačak, Željko. Skice, srečanje dveh prijateljev. 2015. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 20:15].(Objavljeno z dovoljenjem).
9.5. Scarborough, Sasy. 2011. Second Life. Fotografija: Sasy Scarborough. Second Life. 2011. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 20:30]. (CC BY 2.0).
10.1. Plane Crazy, skica. 1928. Walt Disney Family Museum. Fotograf: HarshLight. Walt Disney Family Museum, San Francisco, California, ZDA. 2013. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 16:20]. (CC BY 2.0).

Video posnetek / animacija
1.1. Lukek, Loti., Cirar Neja. Animacija - film. OPS. 2014. 1. letnik gimnazija Velenje. Mentor. Željko Opačak. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 20:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. - 3.2. Opačak, Željko. Gif animacija. Ista smer gibanja. 2014. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. - 3.4. Opačak, Željko. Gif animacija. Nasprotna smer gibanja. 2014. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 20:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Gruden, Matej. Moteče zumiranje. 2015. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.2. Gruden, Matej. Delno urejeno zumiranje. 2015. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 10:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.3. Gruden, Matej. Neurejeni posnetek. 2015. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Gruden, Matej. Urejeni posnetek. 2015. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 11:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Waugsberg. 1964. Muybridge Race Horse Animated. Fotografija: Eadweard Muybridge. Animacija: Waugsberg. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 18:30]. (V javni lasti).
5.2. Bray, John Randolph., Carlson, Wallace. How Animated Cartoons Are Made (1919). Documentary film from the Bray Studios. Wikimedia. [Pridobljeno: 25. 4. 2015; 17:30]. (V javni lasti).
6.1. Meh Peer, Petja Iza. Risanka -Animacija. Hop, top, plop. 2013. 1. letnik gimnazija Velenje. Mentor. Željko Opačak. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 21:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Vučina, Tim. Animacija - Mashman figh. 2014. 1. letnik gimnazija Velenje. Mentor. Željko Opačak. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 22:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Carlson, Wallace. 1915. Dreamy Dud – He Resolves Not To Smoke. Silent animated cartoon distributed by Essanay. Wikimedia. [Pridobljeno: 8. 8. 2014; 15:30]. (V javni lasti).
7.2. Duh, Matjaž. Posnetek. Zhang Xiaotao, Liang Liang, Beneški bienale 2013. [Pridobljeno: 10. 5. 2015; 08:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. Bogovčič, I.Vračanje izvirnih podob. Restavratorski posegi. Založnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ljubljana. 2004.
2. Germ, M. Mahnič, K. Ostan, N. Podlipnik, B. Umetnostna zgodovina. slikovna zbirka za splošno maturo. 2. ponatis. Državni izpitni center. Ljubljana. 2008.
3. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja. 4. natis. DZS. Ljubljana. 2006.
4. Kladnik, D. Sto muzejev na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana. 1998.
5. Maroević, I. Uvod u muzeologiju. Zavod za informacijske studije. Zagreb. 1993.
6. Menaše, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1971.
7. Pearce, S. M. Museums. Objects and Collections. A Cultural Study. Leicester University Press. London. 1992.
8. Tavčar, L., Zgodovinska konstitucija muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije. Založili ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij in Narodna galerija. Ljubljana. 2003.
9. Tavčar L. Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji: priročnik za kustose pedagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Založila Narodna galerija. Ljubljana. 2001.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Pop art »Mick Jagger«. Fotografija: Silvia Klippert. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 12:08]. (CC BY 3.0).
1.2. Vatikanski muzeji. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 12:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.3. Vatikanski muzeji. Fotografija: Lee Nachtigal. 2003. Flickr. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 11:56]. (CC BY 2.0).
1.4. Giuseppe Momo. 1932. Stopnišče v Vatikanskih muzejih. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 12:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.5. Bazilika Sv. Petra. Fotografija: Wolfgang Stuck. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 20:01]. (V javni lasti).
2.1. Osnutek pročelja nove stavbe Kranjskega deželnega muzeja, Ljubljana. Fotografija: Wilhelm Rezori. 1881. Wikimedia. [Pridobljeno 24. 7. 2014; 13.01]. (V javni lasti).
2.2. Muzej na prostem, Rogatec. Fotografija: Janez Novak. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 20:09]. (CC BY 3.0).
2.3. Pedagoška dejavnost v Narodni galeriji, Ljubljana. Fotografija: Blaž Samec. Delo d.d. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 8:49]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.4. Priprava na fotografsko razstavo leta 1941. Brisbane, Avstralija. Wikipedia. [Pridobljeno 25. 7. 2014; 11:57]. (V javni lasti).
3.1. Primer virtualne predstavitve zbirke v Louvru. www.louvre.fr. [Citirano 18. 11. 2014; 11:57]. (Citat).
3.2. Primer virtualne predstavitve zbirke v Louvru. www.louvre.fr. [Citirano 18. 11. 2014; 12:30]. (Citat).
3.3. Primer virtualne predstavitve zbirke v Louvru. www.louvre.fr. [Citirano 18. 11. 2014; 13:00]. (Citat).
3.4. Plečnik, Jože. 1900-1901. Vila Langer. Dunaj. Fotografija: Wolfgang J. Kraus. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 10. 2014; 17:10]. (V javni lasti).
3.5. Plečnik, Jože. 1921-1932. Cerkev sv. Srca Jezusovega. Praga. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 26. 10. 2014; 17:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.6. Plečnik, Jože. 1930-1941. NUK. Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 26. 10. 2014; 17:34]. (Objavljeno z dovoljenem).
4.1. Razglednica Ljubljane, med 1900 in 1930. Wikimedia. [Pridobljeno 04. 01. 2015; 16:49]. (V javni lasti).
4.2. Mestni trg, Ljubljana. 2008. Fotografija: Jan-kbh. Wikimedia. [Pridobljeno 04. 01. 2015; 16:49]. ( V javni lasti).
5.1. Smrekar, Hinko. okoli leta 1950, Slikar Saša Šantel. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 9:26]. (V javni lasti).
5.2. Smrekar, Hinko. 1913. Maškarada slovenskih likovnih umetnikov. Fotografija: delo.si. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 10. 2014; 17.30]. (V javni lasti).
5.3. Smrekar, Hinko. 1910. Zgodovinska razstava v Jakopičevem paviljonu. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 10. 2014; 17.15]. (V javni lasti).
6.1. Getty muzej v Los Angelesu. ZDA. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 25.7.2014; 11:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Razstava Gabrijela Stupice v Moderni galeriji, Ljubljana. Fotografija: Tomi Lombar. Delo d.d. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 9:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Kobilca, Ivana. 1889-1900, Poletje. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 9:42]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenija).
9.1. Koudelka, Josef. Herkulov tempelj. Citadela v Amanu, Jordanija. Delo.si. [Pridobljeno 26. 1. 2015; 9.38]. (Objavljeno z dovoljenem Delo d.d.).

Video posnetek
4.1. Restavratorstvo obnova rokopisa. Slikovno gradivo v videu: Delo d.d.. Priprava videa: Peter Rau in Barbara Kotnik. Montaža videa: Blaž Učakar. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 20. 12. 2014; 15:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).