Sakralni motivi so vezani na različne religijske teme, katerih vir so obsežna sveta besedila (Sveto pismo, Evangeliariji ...).

Za evropski prostor je najpomembnejša krščanska ikonografija (zahodno in vzhodno krščanstvo).

Ikonografski motiv snemanje s križa je sakralni motiv, v katerem je poudarjeno Kristusovo trpljenje. Takšni motivi (Križanje, Snemanje s Križa …) so se uveljavili v poznem srednjem veku. S prizorom Snemanje s križa je Rosso Fiorentino (glej primer) v prvi polovici 16. stoletja poudaril Kristusovo človečnost in opozoril na dramatične odzive in žalost opazujočih. Številne slikarske različice motivov, kjer osrednjo vlogo igra trpeči Kristus, so namenjene temu, da ganejo in vznemirijo ter so v poduk in svarilo.

V zapiske nariši kompozicijsko zasnovo motiva Snemanje s križa in določi, katera kompozicija je uporabljena.

Sakralni motiv Marije z Jezusom je eden pogostejših v likovni umetnosti. Primer Vladimirovske matere božje je tip Marije, ki v naročju nežno ljubkuje Jezusa. Glavo nagiba proti sinu, ki k materi prislanja lice. To je ikonografski tip, ki se je razvil v času zgodnjebizantinske umetnosti.
Marija se v likovni umetnosti ne pojavlja kot samostojen motiv, pač pa izključno v povezavi s Kristusom.

Na spletu poišči primer egipčanske boginje Izide, ki pestuje ali doji mladega Hora, in jo primerjaj s podobami Marije in Jezusa. Razmisli o možnostih vpliva egipčanskega motiva na razvoj motiva Marije z detetom.

PROFANI (posvetni) motivi izhajajo iz literature, zgodovinopisja, vsakdanjih tem in podobno. Delimo jih  na mitološke, literarne in neposredno spoznavne motive.

Mitološki motivi so v likovni umetnosti prisotni od antike do danes. Gre za številne mite (zgodbe, legende), ki so pomemben del grško-rimske kulture.

Med literarne motive uvrščamo vse tiste, ki izvirajo iz literature (znanstvena, zgodovinska in podobno).

Neposredno spoznavni motivi so motivne zvrsti, to so portret, tihožitje, krajina, akt in žanr.

Kentavri sodijo med najbolj nenavadna bitja grške mitologije. Imajo konjsko telo, na katerem sta gornji del telesa in glava človeški. Legenda govori, da so bili na poroki Pejritoa (kralj Lapitov) in Hipodameje gostje tudi kentavri, ki so se v pijanosti spravili nad ženske, vsem na čelu pa je bil Evrition, ki je pograbil Hipodamejo, da bi jo odpeljal stran. Iztrgal mu jo je Tezej. Evrition je Tezeja med bojem sunil s pestjo v prsti, Tezej pa ga je ubil z vrčem. Iz tega prepira je nastala dolgotrajna vojna med Lapiti in kentavri. 

Antonio Canova (1757–1822) je beneški kipar 19. stoletja. S svojim slogom je vplival na vso kiparsko produkcijo 19. stoletja (glej poglavje Umetnost 19. stoletja; neoklasicizem). Najbolj so ga zanimale antične, mitološke teme, s katerimi je sporočal moralne nazore svojega časa.

V literaturi poišči razlago mitološke zgodbe boja Herakleja in kentavra Nasos. Na spletu poišči še likovni primer te zgodbe.

Napoleon na prelazu sv. Bernarda je portret avtoritete, Napoleona, ki jezdi konja in poveljuje francoskim vojakom. Vojaki so upodobljeni v ozadju, medtem ko vlečejo vojaški top. Z dvignjeno desnico Napoleon kaže proti gorskem vrhu, prelazu sv. Bernarda.
Maja 1800 je Napoleon čez Alpe vodil francosko vojsko. Z drznim prehodom je presenetil Avstrijce in jih dokončno porazil junija istega leta.
Po desetletju terorja, ki je sledil revoluciji, se je Francija ponovno dvignila kot izjemna sila. V osrčju tega preporoda pa je bil ravno general Napoleon Bonaparte, ki je postal najpomembnejši mož v Franciji. 

Leta 1801 je bil Jacques Louis David izbran za vodilnega dvornega slikarja. Znano je, da je slikar občudoval Napoleona in ga svojim študentom predstavil pod imenom »moj junak«. Portret Napoleona na konju je slikar končal v štirih mesecih, po zapisih pa vemo, da Napoleon ni želel pozirati, tako si je umetnik pomagal z njegovimi starejšimi portreti. Kljub temu Napoleon ni bil povsem izključen iz postopka nastajanja omenjene slike, saj je bil ravno on tisti, ki je umetniku predstavil idejo o vzpenjajočem se konju, na katerem poveljuje svoji vojski. Slikar je Napoleonovo vizijo upodobil na enem najznamenitejših neoklasicističnih slikarskih del, kljub temu da zgodovinska dejstva pričajo o tem, da prelaza svetega Bernarda Napoleon ni prečkal kot vodilni, pač pa se je svoji vojski pridružil nekaj dni pozneje.

Poišči primer konjeniškega spomenika (javni spomenik) v svojem ali bližnjem kraju in ga fotografiraj. Ugotovi, kdo je upodobljen in za kaj je zaslužen.

Paul Cezanne (1839–1906) je bil francoski postimpresionist. Njegovo delo je postavilo temelje za prehod iz umetniškega ustvarjanja 19. stoletja v nov in radikalno drugačen svet umetnosti 20. stoletja.

Slikar je dobro poznal impresioniste, cenil je tudi starejše slikarje, kar lahko prepoznamo v njegovih sklenjenih kompozicijskih zasnovah. Svoj pristop do slikanja je opisal z besedami: »Ni linije, pa tudi modeliranja ne: so samo kontrasti. Vendar ti kontrasti niso črno-beli, pač pa gre za gibanje barve.«  V svojih motivih, kot je motiv krajine (Gora Sainte-Victoire), je slikar iskal geometrijske oblike, kar so pozneje za svoje vodilo sprejeli kubisti. 

Gora Sainte-Victoire se nahaja v bližini kraja Aix-en-Provance in nosi ime v spomin na zmago rimskega generala Maria nad germanskimi plemeni. V zadnjih petnajstih letih svojega življenja jo je Cezanne pogosto slikal in je postala eden njegovih najljubših motivov.

Cezanne je slikal s širokimi potezami, barvo je raje nanašal s slikarsko lopatico. 

Poišči motiv krajine v kraju, kjer živiš, in ga naslikaj.