Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KONSERVATORSTVO IN RESTAVRATORSTVO

Konservatorstvo ali spomeniško varstvo je veda, ki se ukvarja z varovanjem in obnavljanjem spomeniških območij in spomenikov različnih vrst.

Spomeniško varstvo ali konservatorstvo ureja zakonodaja, in sicer z zakoni o varstvu naravne in kulturne dediščine in spomenikov. Med njimi so zgodovinska stara mestna jedra, stavbarstvo, kulturna krajina (nepremični spomeniki) in umetnine (premični spomeniki).

Začetnik slovenskega spomeniškega varstva je bil France Stele. Šolal se je na dunajski umetnostnozgodovinski šoli, leta 1913 pa je postal konservator v spomeniškem uradu za Kranjsko. Zaslužen je za uveljavitev spomeniškega varstva pri nas.

Primer varovanja mestnega prostora z ohranjenimi vedutami, fasadami, talnimi površinami in funkcijami.


Razglednica Ljubljane, med letoma 1900 in 1930
Mestni trg, leto 2008, Ljubljana

Restavratorstvo je pomemben sestavni del spomeniškega varstva, ki se ukvarja z materialnim stanjem likovne spomeniške dediščine.

Restavratorji uporabljajo najrazličnejše metode dela; čistijo, retuširajo, izdelujejo kopije ... Obnavljajo poškodovana likovna dela ter odstranjujejo poznejše predelave na njih.

{POIŠČI; Na spletu poišči in si oglej primer restavratorske obnove umetniškega dela. }

Restavratorska dejavnost je pri nas zaživela šele po drugi svetovni vojni. To je bil čas, ko so bili ustanovljeni prvi oddelki za restavriranje znotraj posameznih ustanov spomeniškega varstva. Danes je restavratorska dejavnost bolj organizirana ter strokovno urejena. Vse umetnine, ki jih obravnava spomeniško varstvo in znotraj tega oddelek restavratorstva, so nepogrešljiv del kulturnega bogastva in temelji narodne samobitnosti. Zanje sta potrebni skrb in obravnava, da bodo vzdrževane in ohranjene ostale prihodnjim generacijam.

<NAZAJ
>NAPREJ230/237