PERFORMANS

Trije umetniki skupine OHO (David Nez, Milenko Matanović in Drago Dellabernardina) so nastopali v delu, ki po eni strani nežno skozi arhetipski simbol najpomembnejše gore v našem prostoru odpira večplastno polemiko o slovenski narodni in prostorski identiteti, po drugi strani pa zajedljivo komentira socialistično perverzno zamenjavo simbola Svete Trojice s trojico vodij in teoretikov tedanjega režima. Nastopajo v snegu, in sicer tako delujejo še bolj podobni gori. V novoletnem času vzbujajo občutje prazničnih simbolov tedaj oddaljene porabniške družbe zahoda. Razmišljati moramo tudi o tem, da je hladno. Samo stanje na mrazu govori o trpljenju in vklenjenosti. No, če ostanemo le pri konceptualnem sloganu treh glav, ker se samo te pojavljajo iz ogromnega platna, ki zakriva telesa umetnikov, smo dobili dovolj snovi za miselno igro.

Skupina OHO, 30. 12. 1968, Triglav, park Zvezda, Ljubljana, Slovenija

Marina Abramovič in Ulay Imponderabilia

V performansu nastopata umetnika, ki sta bila par v zasebnem življenju. Zasedla sta ožji, težko prehoden del galerije. Slečena sta. Vsak, ki je hotel stopiti noter, se je bil prisiljen prebijati skozi ta par. Delujeta kot pregrada. Prostor njune intimnosti je prostor njune golote. To je prostor, v katerega morate vstopiti, in ta poseg izziva nelagodje. Njuna akcija to pričakuje. Delo temelji na izzivanju čustev, na razmišljanju in polemiki o intimnosti, pristnosti v odnosu do drugih, do nas samih, do naših zvez, o morali in družbi

Marina Abramović in Ulay Imponderabilia, leto 1977, performans: Nepredvidljivost,
nevarnost, Bologna, Italija

Situacija zgoraj predstavljenega performansa je vezana na naš vstop v njuno intimo.

<NAZAJ

>NAPREJ212/237