Zgledovanje po antičnih mojstrih ter naturalizem sta vodilni ideji, ki sta spremljali razvoj gotskega kiparstva. Pravzaprav lahko rečemo, da so prav gotski mojstri kiparske umetnosti začetniki novega, renesančnega pogleda in idej, ki so zaživele v zgodnjem 15. stoletju.

Renesančni humanizem, filozofija, razvoj znanosti, predvsem pa študij antičnih teoretičnih spisov so le nekateri od vplivov, ki so sooblikovali nove vsebinske in slogovne spremembe. Umetniki so lahko poleg študija antičnih del na papirju tudi neposredno opazovali spomenike grškega in rimskega kiparstva.

3.1. Lorenzo Ghiberti, 1401–1402, Žrtvovanje Izaka, krstilnica v Firencah, Italija
3.2. Lorenzo Ghiberti, 1425–1452, Jožef v Egiptu, krstilnica v Firencah, Italija

Leta 1401 je bil v Firencah razpisan eden najbolj znanih in znamenitih natečajev v zgodovini umetnosti. Razpis za natečaj je bil namenjen izdelavi severnih vrat florentinskega stolničnega baptisterija. Navodila za izdelavo so narekovala četverolisten okvir, v katerem so razporejene številne figure v dramatičnem, razgibanem prizoru.

Prijavilo se je sedem mojstrov kiparjev, med katerimi sta izstopali deli Lorenza Ghibertija (1378–1455) in Filippa Brunelleschija (1377–1446). Zmagovalec je bil Ghiberti, Brunelleschi pa je bil tako razočaran, da je opustil kiparstvo in se posvetil arhitekturi.

Naročilo za prva bronasta vrata je torej Ghiberti dobil po zmagi na natečaju. Izdelal jih je med letoma 1403 in 1423. Sledilo je še naročilo za pozlačena vrata, Vrata paradiža ali Rajska vrata s prizori iz Stare zaveze, ki jih je izdelal med letoma 1425 in 1452.

Starejši relief je nastal leta 1401. To je bronasta podoba Abrahama v trenutku žrtvovanja Izaka (slika levo). Kompozicija je razdeljena na dva dela z diagonalnim pasom upodobljene pokrajine. Telesa so oblikovana v helenistični tradiciji, proporci teles so idealni. Celoten motiv se elegantno prilagaja okvirju v obliki gotskega trolista (gotska tradicija).

Severna bronasta vrata, ki jih je Ghiberti oblikoval na podlagi zmage na natečaju, prikazujejo motive Kristusovega življenja (Nova zaveza). Umetnik se je zgledoval po Andrei Pisanu, ki je med letoma 1330 in 1338 oblikoval bronasta južna vrata baptisterija. Relief žrtvovanja Izaka je določil zmagovalca natečaja in ni bil vključen med motive severnih vrat.

Vrata paradiža ali Rajska vrata je Ghiberti oblikoval dve desetletji pozneje (slika desno). Upodobljeni so motivi Stare zaveze, ki jih Ghiberti razdeli na deset kvadratnih polj. Vsako med njimi prikazuje več zgodb, ki so ujete v skupno kompozicijo. Prizore med seboj ločuje kombiniranje različnih kiparskih tehnik globokega in plitkega reliefa. Umetnik je mojstrsko upodobil perspektivo, značilno je oblikovanje človeških figur v idealnih proporcih in s študijem človeške anatomije. Reliefi Rajskih vrat predstavljajo enega izmed vrhuncev visoke renesanse.