Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

BARVILA IN BARVE

Čeprav človeštvo pozna naravna barvila že vsaj 60.000 let, so se umetne oziroma sintetične barve razvile sorazmerno pozno, šele v 19. stoletju. Do takrat so bila nekatera barvila izredno redka in bolj cenjena kot zlato.

Barva je snov s katero premažemo površino materiala, za razliko od barvila, ki se nahaja že znotraj določenega materiala oziroma se vanj vpije. Barvila ali pigmenti so osnovna sestavina barv! Najdemo jih v naši koži, krvi, tekstilu, zemlji, kristalih, kamninah, itd.

{RAZIŠČI; Katera barvila so bila nekoč naj dragocenejša?}

Z industrijsko izdelavo barv v tubah se je v slikarstvu zgodila prava revolucija. Do 19. stoletja so slikarji ustvarjali v temnih ateljejih, kjer so si sami sproti pripravljali barve iz barvil. Barve v tubah pa so jim omogočile, da zapustijo zatohle delavnice in gredo slikat na prosto (en plain air). Do takrat prevladujoče podobe tihožitij in figur so se umaknile novi krajinski motiviki. Na slikah so se začele pojavljati bolj svetle in čiste barve, slikanje pa je potekalo hitreje zaradi spreminjajoče se svetlobe. Večina slikarjev »planeristov« je na prostem izdelala samo hiter barvni osnutek, ki so ga v sliko dokončali šele v ateljeju.

Planerizem je vplival tudi na nastanek impresionizma – slikarskega sloga, ki preučuje svetlobo.

{ODGOVORI;Katera od spodnjih slik je bila izdelana v ateljeju in katera na prostem?}


Rembrandt Harmenszoon van Rijn, leto 1642, Nočna straža
 Gustave Courbet Bonjour, leto 1854, Monsieur Courbet
Auguste Renoir, leto 1876, Ples pri mlinu de la Galette

Cenejša proizvodnja barv je spremenila tudi ekonomijo slikarskega procesa. Na renesančnih slikah so bili nanosi barv lazurni (prosojni), v nasprotju s pastoznimi (gostih) nanosi, ki so jih impresionisti nanašali kar z lopatkami. Reliefni nanosi barv so omogočili nove vizualne učinke, kjer so se poteze prstov, lopatk, čopičev itd. ohranile na njihovi površini in ustvarile fakturo – sled obdelave materiala. Iluzije tekstur različnih materialov so zamenjale fizične teksture (iz peska, lesa, kovine, stekla ...), ki so jih začeli slikarji lepiti na podlago. Prav tako se je spremenila barvna lestvica inkarnata – naslikane barve kože na portretih in figurah.

Umetnost izdelave in priprave barv je tako kot nekoč tudi danes sestavni del slikarskega postopka. Njen vpliv je opazen v tehnologiji slikanja, estetiki in slogu, ki prevladuje v določenem zgodovinskem obdobju.

{RAZMISLI; Bi lahko naštel nekaj primerov barv, ki jih nekoč niso poznali oz. jih niso uporabljali?}

<NAZAJ
>NAPREJ32/237