Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nosilci risb in formati

Najstarejše znane risbe so bile narisane na kamen oziroma stene jam, pozneje pa na glinene tablice, papirus ter pergament (živalsko kožo). Danes je prevladujoča podlaga za risbe papir. Čeprav so ga izumili Kitajci že v 2. stoletju pred našim štetjem, smo ga z Bližnjega vzhoda v Evropo uvozili šele v 13. stoletju.

Na spletu (http://www.youtube.com/watch?v=s8WiU8jyfiw) si oglej tradicionalno izdelavo papirja najvišje kakovosti. Kitajski umetnik Cai Lun (50–121 našega štetja) je ta postopek prikazal v spodnji seriji grafik iz leta 105:

{RAZMISLI; Zakaj so listi papirja običajno pravokotne oblike?}

Papirji se po ISO-standardu delijo tudi na različne tipe formatov oziroma mer: A, B in C. Najpogosteje se uporabljajo formati tipa A, kot je na primer A4 (21 x 29,7 centimetrov), ki so bili prvič uporabljeni v Nemčiji leta 1922 in danes pomenijo standardno mero papirja v večini držav.

Zaradi ekoloških posledic, ki jih ima proizvodnja papirja na okolje, je vse pogostejša navada, da pri risanju uporabljamo sodobne pripomočke – grafične tablice in specializirano risarsko programsko opremo za računalnike (Gimp, Illustrator, CorelDRAW ...).

{RAZMISLI; Kakšna je razlika med digitalno in digitalizirano risbo in zakaj je risanje z računalnikom bolj praktično od tradicionalnih risarskih tehnik?}

Čeprav so risbe že v prazgodovini krasile prebivališča in telesa ljudi (kot ritualne podobe, tetovaže), so se specializirani risarji pojavili precej pozno, šele v 9. stoletju. S svojim risbami so krasili podobe rokopisov in inicialk, pozneje pa so oblikovali risane predloge za grafike, ki so jih tiskali v knjigah.  Tako imenovani profesionalni risarji se danes preživljajo z ilustriranjem leposlovnih in strokovnih besedil, plakatov, grafičnih dizajnov, navodil, arheoloških najdb, pa tudi z risanjem stripov, karikatur in »storyboardov« za filme.

<NAZAJ
>NAPREJ11/237