Ogljikovodiki v prisotnosti kisika gorijo, ob tem se sprosti energija v obliki svetlobe in toplote. Kot ste že spoznali, nastajajo pri gorenju ogljikovodikov voda in saje. Iz saj lahko nastaneta še ogljikov dioksid in ogljikov oksid, odvisno od količine kisika, ki je na voljo.
Če je na voljo dovolj kisika, poteka popolno gorenje, sicer pa nepopolno gorenje ogljikovodikov.
Pri popolnem gorenju ogljikovodika nastaneta ogljikov dioksid in voda.
CH4 + 2O2 → CO2 + 2H2O + energija
Pri nepopolnem gorenju nastaneta ogljikov oksid in voda.
2CH4 + 3O2 → 2CO + 4H2O + energija
Pri popolnem gorenju ogljikovodikov nastajata voda in ogljikov dioksid. Pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov nastaneta voda in ogljikov oksid.
Ogljikov oksid se veže na hemoglobin v rdečih krvnih telescih (eritrocitih) 240-krat bolje kot kisik in tako eritrociti do celic v telesu ne morejo prinesti dovolj kisika, zaradi česar lahko pride do zadušitve.
Ogljikov oksid je brez barve, vonja ali okusa, zato je zelo nevaren plin. Zato nikoli ne smemo v zaprtih prostorih prižigati avtomobila ali drugih naprav, ki imajo motorje na notranje zgorevanje. Ogljikov oksid nastaja tudi pri nepopolnem gorenju plina, s katerim se ogrevamo, kadar kuhamo in ob požarih v stavbah. Zgodile so tudi tragične nesreče z ogljikovim oksidom, ko se je prismodila hrana na štedilniku ali pri tlenju pohištva, ko je ogorek s štedilnika ali iz kamina padel na drva.
Gasilci pri gašenju požarov v zaprtih prostorih nosijo posebne maske zaradi nevarnosti zastrupitve z ogljikovim oksidom in drugimi strupenimi plini, ki nastajajo pri gorenju v stavbah.