Snovi okoli nas razvrščamo na organske snovi in anorganske snovi.

Med organske snovi med drugim spadajo sladkor, škrob, svila, bombaž, čebelji vosek in les.

Med anorganske snovi spadajo voda, zrak, kuhinjska sol, pesek zlato, diamant, apnenec, baker.

Snovi je na organske in anorganske v začetku 19. stoletja razdelil švedski kemik Berzelius.

V 19. stoletju je veljalo prepričanje, da organske snovi lahko nastanejo le v živih organizmih, saj je za pretvorbo anorganskih snovi v organske snovi potrebna "življenjska sila", ki je prisotna v živih organizmih. To prepričanje je ovrgel nemški kemik Wöhler, ko je pripravil sečnino iz anorganskih snovi.