Alkoholi

Metanol−metilni alkohol

Včasih so ga pripravljali s segrevanjem lesa pri visoki temperaturi in brez prisotnosti kisika, zato ga poznamo tudi kot lesni špirit. Danes pa ga proizvajajo z reakcijo med vodikom in ogljikovim oksidom ob katalizatorju ZnO-Cr₂O₃, temperaturi med 300 in 400 °C in tlaku 2×10⁷ Pa.

CO + H₂ → CH₃OH, 

Uporablja se za sintezo drugih kemikalij (barv, lakov), kot topilo, v hladilnih tekočinah, kot sredstvo proti zmrzovanju, pri pridobivanju rastlinskih in živalskih olj (ekstrakcija), kot gorivo za dirkalne in letalske motorje (ker se metanolovi hlapi v zmesi z zrakom mnogo močneje stisnejo kot bencinski, zato ima tako vozilo večji pospešek).

Metanol je najbolj strupen alkohol. Zastrupimo se lahko z vdihavanjem hlapov, z zaužitjem in skozi kožo. Po zaužitju se metanol v telesu oksidira v metanal ali formaldehid, ki poškoduje vidni živec oz. celice mrežnice, in naprej v metanojsko ali mravljično kislino, ki je zelo hud strup za celice. Že 30 mL metanola lahko povzroči poškodbe vidnih živcev.

Etanol−etilni alkohol

Prisoten je v alkoholnih pijačah, zato ga po navadi imenujemo kar alkohol. V telesu oksidira v jetrih z encimom alkohol dehidrogenaza. Pri tem nastane acetaldehid, ki je glavni razlog za jutranjega mačka. Etanol nastaja pri fermentaciji sladkorja (iz različnih rastlinskih ekstraktov) s pomočjo kvasovk, pri čemer nastaja poleg etanola še ogljikov dioksid. Maksimalna koncentracija alkohola, ki ga dosežemo s fermentacijo, je 18 vol %. Pri višjih koncentracijah kvasovke ne preživijo.

Alkoholne pijače z višjo vsebnostjo etanola pripravljamo z destilacijo ali dodatkom alkohola. Industrijsko pripravljajo etanol z adicijo vode na eten.

Vsebnost etanola v različnih alkoholnih pijačah

Propanol-1-ol (n-propanol)

Je primarni propilalkohol CH₃-CH₂-CH₂-OH. Prav tako nastaja pri alkoholnem vrenju, vendar iz beljakovin. Uporablja se kot topilo. Je bolj strupen kot etanol.

Propan-2-ol  (izopropil alkohol)

Je sekundarni propilalkohol CH₃-CHOH-CH₃, je pomembnejši od propan-1-ola. Fiziološki učinek propan-2-ola je podoben učinku propan-1-ola. Uporablja se za organske sinteze, kot ekstrakcijsko sredstvo za eterična olja v rastlinah, voske, lake, pri pripravi mil, parfumov. Uporablja se v medicini (značilen zdravniški vonj). Zelo hitro izhlapeva, kar povzroči hitro ohlajanje, zato ga uporabljajo za hlajenje ob povišani temperaturi. Ima grenak okus in je dvakrat bolj strupen kot etanol. Redko je smrtno nevaren, ker povzroča bruhanje. V organizmu se oksidira do acetona.

1-butanol - n-butanol

Je primarni butilalkohol CH₃-CH₂-CH₂-CH₂-OH, dobimo ga lahko iz glukoze z vrenjem, ki ga povzroča bakterija bacillus butylicus. Pri vrenju se sproščata še gljikov dioksid in vodik. Dobimo ga lahko tudi iz acetilena. Butan-1-ol je v vrsti alifatskih alkoholov prvi, ki se z vodo ne meša. Uporablja se kot pomembno topilo v laboratorijih in v tehniki (za nitrocelulozne lake).

2-metilpropan-1-ol - izobutilni alkohol

Je najenostavnejši primarni alkohol z razvejano verigo C-atomov CH₃-CH(CH₃)-CH₂OH. Tehnično se pridobiva s hidrogeniranjem ogljikovega oksida. Uporablja se kot topilo v laboratorijih in v tehniki za lake. Iz njega pripravljajo tudi prijetno dišeče estre za parfumerijo.

Etan-1,2-diol - etilen glikol 

Glikoli so spojine, ki vsebujejo dve hidroksilni skupini (dioli), vezani na sosednja ogljikova atoma. Etandiol je brezbarvna tekočina in je brez vonja, z vodo se meša v vseh razmerjih. Uporablja se kot »antifriz« v avtomobilih in kot »de-icers« (za odmrzovanje letal). V proizvodnji poliestrskih vlaken se uporabljajo kot izhodni material.

Etilen glikol je zelo strupen, v telesu (v jetrih) oksidira do oksalne kisline. Oksalna kislina reagira s kalcijevimi ioni, pri čemer nastajajo kristali kalcijevega oksalata, ki se odlagajo kot ledvični kamni.

Glicerol ali propan-1,2,3-triol

Je prozorna viskozna tekočina. V človeškem telesu nastane pri metabolizmu maščob. Je sestavni del živalskih in rastlinskih maščob. Zelo rad veže vodo, zato ga uporabljajo v farmacevtski in kozmetični industriji (losjoni, mila, pene za britje). Uporablja se pri pripravi bombonov in sladoleda, ker preprečuje kristalizacijo sladkorja.