Ko nastopi ravnotežje, se koncentracije reaktantov in produktov ne spreminjajo več, reakciji pa tečeta še naprej, a v obe smeri z enako hitrostjo. Zato govorimo o dinamičnem ravnotežju. Reakcijo pravilno zapišemo tako, da uporabimo obojestranski puščici $\rightleftharpoons$. Pravilno zapisana reakcija med vodikom in jodom:
H2(g) + I2(g) $\rightleftharpoons$ 2HI(g)
Ravnotežne reakcije se med seboj razlikujejo po tem, kakšno je razmerje med reaktanti in produkti, ko se vzpostavi ravnotežje reakcije. Poglejmo nekaj od možnih ravnotežij za reakcijo, zapisano v splošni obliki:
Razvrstite zgornje grafe tako, da bo prvi graf tisti, ki ponazarja kemijsko ravnotežje, v katerem bodo prevladovali produkti, zadnji pa predstavlja kemijsko ravnotežje, v katerem bodo prevladovali reaktanti.
Kvantitativno ovrednotimo razmerje med produkti in reaktanti s konstanto ravnotežja Kc.
Kc je torej matematični izraz, ki opisuje razmerje med ravnotežnimi koncentracijami produktov in reaktantov pri neki temperaturi. Za splošno reakcijo lahko zapišemo:
3 H2(g) + N2(g) $\rightleftharpoons$ 2 NH3(g)
$K{\rm _c} = \frac{\left[{\rm NH_3}\right]^{\rm X }}{\left[{\rm H_2}\right]^ Y \cdot \left[{\rm N_2}\right]}= 0,291$ (T = 427 °C); X = 2 ; Y = 3
Reakcijo sinteze amonijaka lahko pišemo v nasprotni smeri, s tem se spremeni izraz za konstanto ravnotežja in vrednost konstante ravnotežja, ki bo imela obratno vrednost. Dopolnite enačbe.