Oksidacija in redukcija

Oksidacijsko število je pripomoček za razumevanje redoks reakcij. Z dejansko zgradbo molekul in kristalov, to je s kemijsko vezjo, nima povezave. Določimo ga na osnovi naslednjih pravil:

1. Oksidacijsko število elementov je enako nič. Primeri: O₂, H₂, S₈, P₄, kovine, npr. Na, Mg, Fe in druge.

2. Oksidacijsko število iona elementa je enako naboju iona, npr. Na⁺, oksidacijsko število natrija je +1; Cl⁻, oksidacijsko število klora je −1.

3. Oksidacijsko število vodika je v spojinah +1, izjema v kovinskih hidridih, npr. LiH, ko je −1. 

4. Oksidacijsko število kisika v spojinah je −2, izjema je H₂O₂, ko je −1. 

5. Vsota oksidacijskih števil vseh atomov v molekuli je 0. Primer je ogljikov dioksid, CO₂: (C⁺⁴ in 2O⁻²) ali +4 + 2·(−2) = 0

6. Vsota vseh oksidacijskih števil v ionu mora biti enaka naboju iona. Primer je karbonatni ion, CO₃²⁻: (C⁺⁴ in 3O⁻²) ali +4 + 3·(−2) = −2

Oksidacijsko število dušika v dušikovi kislini, HNO₃. Oksidacijsko število vodika je +1, oksidacijsko število kisika je −2. Ker mora biti vsota oksidacijskih števil vseh atomov v molekuli nič, je oksidacijsko število dušika +5:  vodik: (+1) in dušik: (+5) in kisik: 3·(−2) = 0