Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

FRANCOSKI IMPRESIONIZEM

Najbolj priljubljena francoska impresionistična skladba je Debussyjevo Favnovo popoldne. Začetna ideja te simfonične pesnitve, da se iz ene same melodične linije zbudijo preostale orkestrske barve, je vplivala tudi na Igorja Stravinskega, ki jo je uporabil v začetnem delu baleta Posvetitev pomladi, ter na začetni del baletne pantomime Harnasie poljskega skladatelja Carlosa Szymanovskega, ki se v nadaljevanju, bolj kot Stravinski, zgleduje po francoskemu impresionizmu.

Poslušaj začetke vseh treh skladb in ugotovi, kateri inštrumenti jih igrajo.

Favnovo popoldne
prečna flavta
Posvetitev pomladi
fagot
Harnasie
oboa
Število napačnih: 0

Favn je v rimski mitologiji bog gozdov, travnikov in polj. Upodobljen je kot pol človek, pol koza. Sliko, kjer favn brezdelno poležava v čarobnem, lenobnem popoldnevu, kakršnega si predstavljamo v Debussyjevi skladbi, je naslikal madžarski slikar Pál Szinyei Merse.

Maurice Ravel je sicer najbolj znan po skladbi Bolero, kjer v čudoviti orkestraciji doseže vzpon iz pianissima v fortissimo, vendar se njegov impresionizem zrcali v drugih skladbah. Ena takih je Valček (La Valse), kjer Ravel dunajski valček spremeni v popolnoma drugačen svet orkestrskih barv, poln prelivajočih se linij, ki šele proti koncu razkrijejo svojo melodično identiteto. Skladba je tako rekoč uganka, kjer iz delčkov začetnih motivov še ne moremo ugotoviti, kakšna je dejanska tema. To v celoti slišimo šele na koncu skladbe. Dramatično naraščanje poteka od začetka do konca skladbe.

Poslušaj jo. Obseg katerih glasbil uporablja skladatelj za začetek svoje skladbe? {obseg_nižje_zvenečih_glasbil;obseg_srednje_visoko_zvenečih_glasbil;obseg_visoko_zvenečih_glasbil}

{Zvočne barve impresionizma;V nasprotju s skladatelji klasicizma in romantike, kjer je bil namen trozvokov in četverozvokov (tri- ali štiriglasnih akordov, sestavljenih iz terc) v tem, da so odigrali vlogo funkcionalnosti na posameznih lestvičnih stopnjah, se v impresionizmu akordi velikokrat gibljejo tudi v vzporedjih. Tako tvorijo koprene najrazličnejših zvočnih barv. Take barve slišimo tudi v Morski simfoniji.} je v svoji skladbi Morska simfonija uporabljal tudi skladatelj Jacques Ibert. V njej je uporabil tudi glasbila, ki jih v orkestrskih zasedbah slišimo zelo redko. Eden takih, {klavir (kot član orkestrske zasedbe;Ideja, da je klavir lahko tudi orkestrsko glasbilo, je velikokrat navdušila tudi D. Šostakoviča, da ga je uporabil v svojih simfonijah.} in ne kot solist), ustvari plast menjajočih se akordov, sestavljenih samo iz belih oziroma samo iz črnih tipk.

Skladbo poslušaj, dostopna je na spletu (v brskalnik vpiši: Symphonie marine). Katero izmed navedenih glasbil tudi redko nastopa v simfoničnem orkestru, v tej skladbi pa ima večkrat solistično vlogo?

{saksofon;električna_kitara;sintetizator}

Ali v zasedbi slišiš tudi značilno impresionistično glasbilo, harfo? {DA;NE}

<NAZAJ
>NAPREJ162/248