Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

uvod

Vokalno-instrumentalna glasba se je v obdobju romantike delila na dve veliki veji. Prva predstavlja sakralno glasbo s številnimi oblikami, med katerimi so tudi maše, rekviemi, psalmi, oratoriji, magnificati in te deumi.

Krščanska Evropa je dala skladateljem priložnost, da so pisali sakralno glasbo. Vsem poznana pesem Sveta noč, ki se poje za Božič, je nastala leta 1818, pod skladateljskim peresom Franza Xaverja Gruberja. UNESCO jo je leta 2011 proglasil za nedotakljivo kulturno dediščino. Skladbo v razredu zapojte, note so dostopne na spletu.

Prav tako je v božični čas postavljena zgodba slavnega baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega, kjer je v orkestraciji vključen tudi zbor. Poslušaj {Valček snežink;V Sloveniji je ta ples sicer poznan pod napačnim imenom Ples snežink, vendar pa to ni originalen naslov, kakršnega je dal skladatelj.} iz zaključka 1. dejanja in ugotovi, kakšen zbor poje ob orkestrski spremljavi.

 

Skladba je dostopna na spletu (v brskalnik vpiši: Tchaikovsky The Nutcracker Waltz of the Snowflakes).

Drugo, veliko večjo vejo vokalno-instrumentalne romantične glasbe pa zapolnjujejo dela za vokal ob spremljavi klavirja. Z njimi so ustregli potrebam salonov, družabnih večerov ter manjših koncertnih odrov.

Redkeje so se pojavljale komorne zasedbe, ki so spremljale pevski glas. Zelo priljubljena skladba je Schubertov Pastir na skali za sopran, klarinet in klavir (klarinet ter sopran sta v njej skoraj enakovredna). Skladbo izvajajo sopranistka Katja Konvalinka, klarinetist Andrej Zupan in pianistka Darja Mlakar. V kakšnem odnosu sta klarinet in glas v drugem, hitrejšem delu z oznako Allegretto?

Zdi se, da je meščanskemu razredu izlet v naravo pomenil veliko več kot sodobnemu človeku, vpetemu v sistem hitrih prevoznih sredstev. V Schubertovi pesmi gre za romantično predstavo pastirja, ki z vrha skale poje v dolino in se veseli prihajajoče pomladi. Znova poslušaj 1. del in ugotovi, kaj sliši pastir.

Med enega zadnjih dihov romantičnega nacionalizma, ki pa se že spogleduje z 20. stoletjem, sodi Mahlerjeva zbirka dvanajstih pesmi za glas in orkester, imenovana {Deček s čudežnim rogom;Skladatelj je zbirko, ki je bila sprva objavljena pod naslovom Humoreske, ustvaril na podlagi besedil neznanih nemških ljudskih poetov, ki pa sta jih zbrala in uredila pesnika A. von Arnim in C. Brentano. Pesmi iz te zbirke so kot samospeve uglasbili tudi številni drugi skladatelji, med njimi Mendelssohn, Schumann in Brahms. Enajsto izmed teh pesmi, naslovljeno Ulricht, je Mahler vključil v predzadnji stavek svoje Simfonije št. 2, napisane za orkester, zbor, alt in sopran.}.

V romantiki se je težišče vokalno-instrumentalne glasbe premaknilo na področje opere, kjub temu pa so pisali tudi samostojne arije ob spremljavi orkestra, ki so bile namenjene izključno koncertnim izvedbam in niso bile sestavni del oper.

<NAZAJ
>NAPREJ146/248