Ozemlje današnje Slovenije je bilo v baroku del notranjeavstrijskih dežel in Beneške republike. Vpetost slovenskega ozemlja v teh deželah se je kazalo tudi v glasbenem ustvarjanju.
Za razvoj glasbe na Slovenskem v 17. in 18. stoletju so imeli pomembno vlogo:
mesta, verske ustanove, zasebna plemiška domovanja.
Glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje skladb s posvetno ali cerkveno vsebino je bilo povezano s praktičnimi potrebami.
Za slovensko ozemlje je prelomno leto 1598, leto začetka protireformacije, ki je zaznamovalo celotno kulturno ustvarjanje.
Prav tako kot v drugih deželah zunaj slovenskega ozemlja je moč zaznati nasprotje med plemstvom na eni strani ter navadnim ljudstvom na podeželju in pretežnim delom meščanov na drugi strani.
Plemstvo je čedalje bolj izobraženo ter ima možnost in sredstva za organiziranje različnih koncertov in gledaliških predstav, s čimer prihaja v stik z vsemi novostmi novega stilnega obdobja. Navadno ljudstvo in večji del meščanstva sta pretežno neizobražena in prihajata v stik z umetno glasbo prek cerkvenih ustanov, čeprav na poljudnejši ravni.
V 17. in 18. stoletju je na Slovenskem delovalo več različnih skladateljev, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k razvoju glasbenega baroka: Isaac Posch, Gabriello Puliti, Janez Krstnik Dolar, Gabriel Plavec, Janez Bertold Höffer...