Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

GLASBENI BAROK NA SLOVENSKEM PODEŽELJU

K razvoju glasbenega baroka na slovenskem podeželju je prispevala tudi dejavnost v okviru cerkve. Cerkveni učitelji in organisti, delujoči v manjših vaških cerkvah, so omogočili, da se je cerkveno petje razživelo, predvsem v 18. stoletju.

V 17. in 18. stoletju opazimo nastajanje katoliških pesmaric v ljudskem jeziku. Te pesmarice so pomembne, ker so poleg svoje osnovne vloge (primerna verska izobrazba navadnega ljudstva) ohranjale slovenski jezik in prav tako seznanjale ljudstvo na podeželju z glasbeno umetnostjo.

Ponekod so se izvajale tudi zahtevnejše maše in liturgične skladbe v izvedbi enoglasnega cerkvenega zbora s solisti in z orgelsko spremljavo. Novosti baroka so s tem prodrle tudi na slovensko podeželje, vendar na precej poljudnejši ravni.

Cerkvena glasba je bila za vernike na podeželju edina priložnost, da so prišli v stik z umetno glasbo.

Čeprav ni pisnih virov, ki bi poročali o gledaliških predstavah na slovenskem podeželju, obstajajo nekateri ohranjeni likovni viri, ki potrjujejo, da je ta dejavnost obstajala.

Z gledališkimi predstavami, ki so vsebovale tudi glasbo, so želeli  ljudstvu na podeželju slikovito in razumljivo približati vero, hkrati pa je navadno ljudstvo imelo priložnost priti v stik z umetno glasbo.

Čeprav katoliška cerkev nikoli ni bila navdušena nad scenskim upodabljanjem vere, se je ta odnos skozi leta spreminjal. V gledaliških predstavah, kot so različne procesije (na primer pasijoni), je cerkev v baroku videla priložnost za protireformacijo.

Na sliki je upodobljena verska manifestacija v Škofji Loki. Ali morda veš, katera?

<NAZAJ
>NAPREJ120/248