Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Glasba v renesansi na Slovenskem

Na sliki je pesem iz leta 1550, prva slovenska pesem, ki je bila zapisana z glasbenim zapisom. Njen avtor je Primož Trubar , protestantski duhovnik in avtor prvih tiskanih knjig v našem jeziku. Znaš prebrati besedilo?

Istega leta, kot je bila natisnjena zgornja pesem, se je rodil naš največji renesančni skladatelj, Jakob Petelin Gallus . Slovenci smo mu do zdaj izkazali kar nekaj časti: po njem sta imenovana osrednja slovenska koncertna dvorana v ljubljanskem Cankarjevem domu, kulturni zavod, svoj čas je njegov portret krasil bankovec za 200 slovenskih tolarjev, po njem so poimenovane ulice več slovenskih mest.

Gallusov glasbeni opus je obširen, danes mu muzikologi pripisujejo okoli 500 del. Najobsežnejša je zbirka njegove sakralne glasbe, ki vključuje 374 motetov in 16 ohranjenih maš, okoli 100 madrigalov pa predstavlja njegov posvetni opus.

Njegovo rojstno ime naj bi bilo Jakob Petelin, pogosto pa se v pisnih virih za njegov priimek uporabljajo še imena Handl oziroma Händl ('petelin' v nemščini), Gallus ('petelin' v latinščini) in Carniolus, slovensko "Kranjski". Vrsta ptiča je povezana s priimkom še enega pomembnega slovenskega skladatelja. Ta je deloval v 20. stoletju. Veš, kdo je to?

Poleg Ljubljanskega gradu stoji spomenik slovenskim kmečkim uporom avtorja Stojana Batiča. Mnogo kmečkih uporov se je odvijalo v renesansi in iz tega obdobja izhajajo tudi pesmi, ki jih poznaš. Na spomeniku lahko preberemo verze puntarske pesmi, ki se glasijo: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna .«

Na nemškem letaku z naslovom Nova pesem kranjskih kmetov iz leta 1515, ki opisuje pomen stare pravde, je bilo prvič zapisano besedilo pesmi v slovenskem jeziku. Omenjen je vzklik "Le vkup, le vkup uboga gmajna", ki ni le del pesmi, temveč tudi simbol upora. V tem in v mnogo drugih primerih lahko opazimo pomen kulturnih vsebin pri oblikovanju narodne zavesti in s tem tudi zgodovine naroda.

Zapoj to puntarsko pesem in analiziraj njeno glasbeno strukturo. Kako je oblikovano besedilo in kako je z njim povezana glasba: kako in kdaj se melodija ponovi? Kje se pojavlja refren?

Na Slovenskem so se renesančni ustvarjalci in poustvarjalci umetnostne glasbe delili na katoliško in protestantsko stran. Zadnja je težila k uporabi domačega jezika pri bogoslužju. Zaradi skromnih virov je njun glasbeni slog težko razlikovati. Izobraženci so zbirali dela vidnih skladateljev, poučevali glasbo v mestnih šolah , ustanavljali glasbene krožke, izvajali in v manjši meri tudi proizvajali glasbena dela. Kulturni središči sta bili tudi Trst in Celovec , ki danes nista več slovenski mesti.

<NAZAJ
>NAPREJ102/248