Kmetijstvo ima kot gospodarska dejavnost velik vpliv na okolje, saj je neposredno odvisno od naravnih razmer, ki jih pogosto tudi soustvarja. Človekovi posegi v okolje, z namenom pripraviti ugodne razmere za kmetijstvo, povzročajo številne negativne učinke, kot so zaslanjevanje tal (zaradi namakanja), erozija in degradacija prsti (zaradi neprimerne ali čezmerne rabe zemljišč) ter emisije nevarnih kemičnih sredstev v okolje. Kot rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov se ponujata integrirana in biološka oziroma ekološka kmetijska pridelava, ki pa zaradi višjih cen tako pridelane hrane in skoraj milijarde ljudi, ki v manj razvitih delih sveta živijo v lakoti, ne moreta ponuditi za celotno človeštvo sprejemljive rešitve.