Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Velik problem v kmetijstvu je tudi erozija prsti, saj se na ta način uničujejo zemljišča, primerna za kmetijsko obdelavo. Erozijo prsti povzročata voda (velika količina padavin) in veter, njeno pojavljanje pa je ponavadi povezano še z intenzivno uporabo kmetijske mehanizacije, odstranjevanjem naravnega rastlinstva, čezmerno pašo (na primer v Sahelu) in obdelavo reliefno neprimernih območij (strma pobočja).
Posebno obliko degradacije prsti povzroča monokulturno kmetijstvo, pri katerem se iz prsti selektivno izčrpavajo samo nekatere hranilne snovi, kar lahko pospešuje tudi razvoj različnih vrst škodljivcev.

Velik okoljski problem je tudi {zaslanjevanje prsti;Zaslanjevanje ali salinizacija je proces nabiranja topljivih soli v prsti. Poteka tam, kjer izhlapevanje močno presega količino padavin, se pravi zlasti v puščavskih in polpuščavskih območjih. Glavni vir soli v prsti je preperevajoča matična podlaga, sekundarni pa morja, oceani in izhlapela notranja morja. Zaradi zaslanjevanja prsti je posebej prizadeta Avstralija.}, ki je lahko naravno ali antropogeno. Slednje se dogaja predvsem kot posledica namakanja kmetijskih zemljišč. Namakanje je sicer precej povečalo hektarske donose in površino zemljišč, kjer je mogoča kmetijska pridelava, vendar ima na daljši rok tudi negativne posledice. Povzroča namreč zaslanjevanje prsti (v vodi raztopljeni minerali se kopičijo v prsti), kar povzroča spremembe kemijske sestave prsti in njihovo slabšo rodovitnost.

Čezmerna raba vode za namakanje pomeni tudi manjšo količino vode v vodonosnikih in spodnjem toku rek, ki lahko zato ob izlivu celo presahnejo (primer reke Kolorado pred izlivom v Mehiški zaliv). Posebej pereča, kar katastrofalna, pa je čezmerna raba vode iz srednjeazijskih rek Sir Daria in Amu Daria, zaradi katere se je že skoraj povsem izsušilo Aralsko jezero, nekdaj četrto največje jezero na svetu.

Za boljši vpogled v dimenzije ekološke katastrofe uničenja Aralskega jezera na svetovnem spletu poišči in si oglej dokumentarni film o Aralskem jezeru (v iskalnik vpiši "Aral sea documentary").

Katera izmed naštetih okoljskih težav se v Sloveniji pojavlja v najmanjšem obsegu?

<NAZAJ
>NAPREJ248/320