Tilen bi moral uporabiti manj pogovornih besed in paziti na jezikovno pravilnost. Neuradne zahvale so lahko tudi neknjižne, navadno jih pošiljamo prijateljem, sorodnikom. Pri uradnih moramo poleg vikanja paziti, da so jezikovno pravilne (knjižni jezik).

Npr. Tilnova zahvala je bila najbrž poslana prek e-pošte, zahvala direktorice doma je namreč oblikovana kot klasično pismo z vsemi zahtevanimi enotami (sporočevalec, naslovnik …).

Kadar pošiljamo zahvalo prek e-pošte, ta nima klasične oblike (razen, če jo pošiljamo v priponki kot samostojen element). Običajno so tudi manj uradne, zato vanje ne pišemo naslovov sporočevalca in naslovnika, kraja in datuma, saj so ti podatki že v e-predalu. Vrsto/naslov sporočila zapišemo v okence Zadeva, npr. Zahvala za pomoč pri oddaji obrazcev. Pri uradnih zahvalah moramo še vedno paziti, da je jezik knjižni, ne uporabljamo emotikonov, velikih tiskanih besed (ki v spletnem jeziku pomenijo kričanje), pogovornih kratic (LOL: laughing out loud 'glasno smejanje'), ki so značilni predvsem za SMS-sporočila. Eno zahvalo lahko pošljemo na več naslovov, vendar pazimo, da so prejemniki skriti (ne razkrijemo e-naslovov drugih prejemnikov, če se med seboj ne poznajo).

Da. V nekaterih okoliščinah je primernejša ustna zahvala, saj se nanaša na dano situacijo, v kateri je sporočevalec tisti trenutek. Tak primer je zahvala razredničarki ob koncu leta, zahvala ob prejeti nagradi na določeni prireditvi, zahvale na radiu, televiziji ipd. Tudi tu pazimo, da uporabimo ustrezno zvrst slovenskega jezika, tj. knjižni jezik. Včasih imamo možnost, da si jih že prej zapišemo in jih potem tekoče povemo. Vedno moramo povedati, komu je zahvala namenjena in za kaj.